50 let Morske biološke postaje Piran

Letos praznuje Morska biološka postaja (MBP) svojo 50. letnico obstoja. Poslanstvo edine slovenske raziskovalne enote, ki se ukvarja izključno z raziskavami morskih ekosistemov, je ustvarjanje vrhunskega znanja za razumevanje procesov in sprememb v morju. S tem raziskovalci MBP zagotavljamo strokovne temelje za trajnostni razvoj morskega in obalnega prostora.

Vendar je bila pot do današnje vloge, ki jo ima MBP na lokalni, državni in regijski ravni dolga, včasih bolj, drugič manj naporna in vijugasta, ko smo iskali pravo ravnotežje med 'oportunističnimi' potrebami družbe za ohranitev postaje in lastnimi raziskovalnimi izzivi.

MBP je bila ustanovljena leta 1969 kot samostojna enota Inštituta za biologijo Univerze iz Ljubljane. Veliko zaslug za njeno ustanovitev imata prof. Franc Sušnik in prof. Jože Štirn. Sedež prve postaje je bil v vili na Sončni poti 10 v Portorožu, leta 1979 pa se je MBP preselila v prostore nekdanje tovarne mila Salvetti na Fornačah 41 na Bernardinu. Prof. Štirnu in sodelavcem je uspelo del tovarniških prostorov preurediti v za takratne razmere sodobno stavbo. Za nekaj let se je postaja preimenovala v Morski raziskovalni in izobraževalni center (MRIC), nato pa spet ohranila prvotno ime. Po 25 letih je sledila popolna prenova že dotrajanih in zastarelih laboratorijev in ostalih prostorov, tako da smo se v letih 2004-2006 selili v na novo zgrajeno stavbo na isti lokaciji s čudovitim pogledom na Piranski zaliv. Sredi 70. let je bilo na MBP osem biologov in dva kemika, danes pa je na MBP 34 zaposlenih, od tega je med raziskovalci (26) še vedno največ biologov (15), sledijo kemiki, geologa, fizika, mikrobiologinja, računalničar in matematik.

Prve raziskave nadobudnih raziskovalcev so obsegale popise favnističnih in florističnih posebnosti slovenskega morja, poleg tega pa so spremljali tudi ekonomsko pomembne ribje vrste v severnem Jadranu. Skozi desetletja so se področja raziskav na MBP širila glede na poklicno strukturo zaposlenih ter potrebe domače in mednarodne strokovne javnosti. Zanimivo pa je, da so ostale raziskave biodiverzitete osrednji steber naše dejavnosti vse do danes in so vključene v mnoge temeljne in aplikativne projekte.

Tako kot spekter raziskav so naraščali tudi projekti - ne zgolj po absolutnem številu, ampak tudi po številu različnih mednarodnih programov in domačih javnih služb. Raziskovalni program in projekti ARRS so glavni okvir, v katerem raziskovalci ustvarjamo in razvijamo temeljno znanje, torej uresničujemo svoje poslanstvo, vendar še zdaleč ne zagotavljajo finančnega obstoja enote. Na domačem in tujem trgu moramo letno pridobiti slabih 50% vseh potrebnih sredstev. Doma trajnejše oz. kontinuirano preživetje omogočajo nacionalni monitoringi (ARSO, UVHVVR)

Začetki mednarodnega sodelovanja so bili v okviru Sredozemskega akcijskega načrta (Mediterranean Action Plan – MAP) Programa ZN za okolje (UNEP), ki je imel namen nuditi podporo sredozemskim državam pri oceni in nadzoru onesnaženja morja. Tudi druge agencije ZN so imela pomembno vlogo v prvih letih (npr. FAO, UNESCO). Danes so cilji MAP veliko bolj ambiciozni in sledijo recentnim pritiskom in spremembam v obalnem in morskem prostoru, zato se za oceno stanja in načrte upravljanja s Sredozemskim morjem upošteva ekosistemski pristop. Kot primer današnje mednarodne projektne razpršenosti navajamo kar 10 različnih programov iz štirih evropskih finančnih instrumentov (Obzorje 2020, strukturni skladi, DG razpisi, LIFE program), kamor smo v zadnjih dveh letih prijavljali projekte. Prepoznavnost v mednarodnem prostoru, ki je že dolgo presegla 'zgodovinske' povezave s sosednjimi italijanskimi in hrvaškimi institucijami, kažejo članstva in sodelovanja MBP v številnih evropskih in mednarodnih mrežah (EuroMarine, EmodNet, MARS), združenjih (EuroGOOS), infrastrukturah (LifeWatch-Slovenia) in programih organizacij ZN (UNESCO-IOC programi).

Prav gotovo pa so širjenje znanja o morju, ozaveščanje javnosti ter promocija znanosti tista področja, po katerih smo še posebej prepoznavni. Sodelavci MBP predavajo na vseh večjih slovenskih univerzah in predajajo znanje bodočim rodovom s področja morske ekologije, biodiverzitete, kemije in fizikalne oceanografije. Razlagamo nenavadne in redne pojave v morju v obliki intervjujev in izjav za medije, zelo je bogata naša publicistična dejavnost. Vse našteto je razlog, da so bili sodelavci v zadnjih dveh letih kar dvakrat nagrajeni s priznanjem Slovenske znanstvene fundacije 'Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju'. Naš zaščitni znak pa je prav gotovo vsakoletni Dan odprtih vrat MBP, s katerim obeležimo Svetovni dan oceanov (8. junij) in ko svoje delo predstavimo osnovnošolcem, srednješolcem in naključnim obiskovalcem.

50 let je že tako dolgo obdobje, ko se z nostalgijo obračamo nazaj, vendar so rezultati dela, naša zagnanost in vztrajnost - smo vendar ob obali, ki kljubuje morju zagotovilo, da bo naša vizija (p)ostala stalnica:

MBP je mednarodno priznana, na nacionalnem nivoju vodilna raziskovalna skupina, ki razvija partnerstvo z akademskimi in vladnimi institucijami, z industrijo ter drugimi uporabniki.