07 feb
Predstavitev znanstvene monografije »Dinoflagelati, diatomeje, njihovi toksini in zastrupitve z morsko hrano«

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInNatisni






Predstavitev znanstvene monografije »Dinoflagelati, diatomeje, njihovi toksini in zastrupitve z morsko hrano« avtorjev prof. dr. Toma Turka, izr. prof. dr. Patricije Mozetič, dr. Janje Francé in mag. Timoteja Turk Dermastia.

Nacionalni inštitut za biologijo je, v tednu pred slovenskim kulturnim praznikom, 6. 2. 2019, ob 12.00 v dvorani Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, Fornače 41, 6330 Piran, pripravil dogodek Povezovanje znanosti s kulturo 2019. Avtorji prof. dr. Tom Turk, izr. prof. dr. Patricija Mozetič, dr. Janja Francé in mag. Timotej Turk Dermastia so predstavili znanstveno monografijo z naslovom »Dinoflagelati, diatomeje, njihovi toksini in zastrupitve z morsko hrano«.

V uvodnem nagovoru je vodja Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo izr. prof. dr. Patricija Mozetič spregovorila o pomenu znanstvenih monografij ter predstavila svoj prispevek k knjigi.

Knjigo »Dinoflagelati, diatomeje, njihovi toksini in zastrupitve z morsko hrano« je predstavil eden od avtorjev in urednik, prof. dr. Tom Turk, ki je tudi častni član Nacionalnega inštituta za biologijo. Navedeno delo, ki je izšlo v decembru 2018, obravnava temo, o kateri je bilo v tujini napisanih že na stotine znanstvenih razprav, lepo število preglednih člankov in nekaj monografij. Pri nas pa je to prva knjiga, ki celovito obravnava problematiko enoceličnih mikroalg, njihovih toksinov in zastrupitev, ki jih lahko le-ti povzročajo.

Kopičenje toksinov v školjkah in nekaterih drugih vektorskih organizmih je posledica obsežnega cvetenja številnih vrst enoceličnih alg večinoma iz skupin dinoflagelatov in diatomej. Njihove toksine imenujemo tudi fikotoksini. Cvetenjem organizmov, ki proizvajajo fikotoksine, pravimo škodljiva cvetenja alg.

Knjiga podaja osnove za razumevanje toksičnega cvetenja alg, ki marsikje predstavlja ekološki, zdravstveni in tudi ekonomski problem, v Sloveniji pa je ta problematika, kljub občasnemu zapiranju školjčišč ter prepovedi prodaje školjk zaradi cvetenja toksičnega planktona, še vedno  dokaj neznana oziroma spregledana. Z globalnim segrevanjem pa tudi z ladijskim transportom z balastnimi vodami se možnosti za širjenje toksičnih mikroalg še povečujejo, zato je verjetno, da se bomo kmalu tudi pri nas morali soočiti s toksikozami, ki jih do zdaj nismo poznali oziroma so bile omejene na druga geografska območja. Stalna ali vsaj občasna prisotnost nekaterih toksičnih vrst dinoflagelatnih in diatomejskih alg v našem morju že nakazuje na to možnost.

Avtorji upajo, da bo monografija koristila kar najširši profesionalni javnosti, ki se tako ali drugače sooča z obravnavano problematiko, pa tudi drugim, ki bi jih vsebina knjige utegnila zanimati zaradi gole radovednosti in želje po novem znanju.

Predstavitev knjige je pospremil nastop Biološkega okteta.

Za dodatne informacije smo vam navoljo: katja.ploj@nib.si; tom.turk@bf.uni-lj.si; patricija.mozetic@nib.si; janja.france@nib.si; timotej.turkdermastia@nib.si