09 jul
Ali so ideje slovenske znanosti zanimive tudi v evropskem okolju? DA!

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInNatisni

COST (European CO-operation in Science and Technology) je medvladni okvir za sodelovanje raziskovalnih organizacij iz različnih evropskih držav na področju znanosti in tehnologije. Ta mehanizem financiranja deluje že od 1970-ih let dalje in omogoča raziskovalcem, industriji in zakonodajalcem to, za kar ponavadi ni sredstev, in sicer medsebojno mreženje, izmenjavo perspektivnih kadrov, pisanje znanstvenih objav na področjih, ki so najbolj aktualna. Najpomembnejše pa je, da je vodenje takšnih Akcij čast in odgovornost, saj uspešne Akcije omogočajo preboj novih znanstvenih idej, spreminjanje zakonodaje, vplivanje na financerje znanosti in dvig statusa odličnosti sodelujočih partnerjev in partneric.

V zadnjih letih je Slovenija uspešno prijavila in vodila samo dve Akciji, zato smo bili tokrat prijetno presenečeni, da so na razpisu v letu 2018 COST Akcijo pridobile kar tri slovenske znanstvenice: dr. Marjeta Kramar Fijavž za akcijo na področju matematike, dr. Ana Rotter na področju biotehnologije ter dr. Živa Fišer Pečnikar na področju varstvene biologije. Posebnost ocenjevanja odličnosti prijav je ta, da identiteta prijaviteljev COST Akcij (kakor tudi njihovih pripadajočih držav in organizacij) ni znana, zato so odobrene samo najboljše ideje (uspešnost prijave je največ 10 %, torej je le ena od desetih prijav uspešna; odstotek uspešnosti je celo nižji kot pri prijavi evropskih projektov). Zato je uspeh Slovenije pri tokratnih prijavah še toliko bolj pomemben; vse prijaviteljice, ki bodo vodile COST Akcije (uspešne Akcije imajo ob koncu svojega mandata tudi nekaj 100 udeležencev) pa so pripadnice mlajše oziroma srednje generacije raziskovalk.

Dr. Marjeta Kramar Fijavž je matemaričarka, zaposlena na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter dopolnilno na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko. Glavni cilj Akcije z naslovom "Matematični modeli za medsebojno dinamiko v omrežjih" (https://www.cost.eu/actions/CA18232/) je združiti vodilne skupine v Evropi, ki se ukvarjajo z analiziranjem matematičnih modelov za različne dinamične sisteme na omrežjih. Dinamični sistemi se uporabljajo za opis mnogih pojavov v fiziki, biologiji, kemiji, financah ali celo v sociologiji. Pogosto je obravnavan sistem zelo kompleksen, sestavljen iz mnogih (celo na tisoče ali stotine miljonov) enostavnejših podsistemov, ki se medsebojno povezujejo v omrežno strukturo. Pri tem na dinamiko celotnega sistema ključno vplivajo različne interakcije med posameznimi podsistemi. Takšni sistemi so povsod okoli nas, od klasičnih električnih omrežij, vodovodov, plinovodov, cestnih in železniških omrežij do ožilja, nevronskih mrež, ali celo ne-fizičnih omrežij kot so različna socialna omrežja. Poleg teoretične matematične obravnave je eden glavnih cijev Akcije tudi vzpostavitev dialoga med matematiki in strokovnjaki iz različnih področij, ki je ukvarjajo z modeliranjem konkretnih dinamičnih sistemov na omrežjih.

Dr. Ana Rotter je mikrobiologinja z doktoratom iz statistike. Zaposlena je na Nacionalnem inštitutu za biologijo na oddelku Morska biološka postaja. V sklopu COST Akcije z naslovom “Evropska transdisciplinarna mreža za morsko biotehnologijo” (https://www.cost.eu/actions/CA18238/) bomo združili raziskovalce (bioloških, kemijskih in ostalih naravoslovnih ved), ki delujejo na tej aktualni tematiki morske biotehnologije. To je veda prihodnosti, saj ostajajo morski (mikro)organizmi povečini še neodkriti, prav tako pa učinkovine, ki jih proizvajajo in jih lahko vnašamo v izdelke prehrambene (npr. vitamini), farmacevtske (npr. učinkovine s protitumorskim delovanjem), kozmetične (npr. učinkovine proti staranju kože) in ostalih industrij. Akcija pa ima namen vključiti tudi strokovnjake z gospodarstva, prava, ekonomskih ved in etike. Pomemben poudarek Akcije bo ravno tako komuniciranje z javnostjo, saj trajnostni razvoj ni mogoč brez izobraževanja o temu, kaj nam naša okolice ponuja in kako jo lahko na okolju prijazen način kar najbolje izkoristimo.

Dr. Živa Fišer Pečnikar je zaposlena na na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem kot predavateljica in raziskovalka. Deluje predvsem na področju varovanja ogroženih rastlinskih vrst. Skupaj s sodelavci Oddelka za biodiverziteto je prijavila COST Akcijo z naslovom "Celostni pristop k varovanju evropskih ogroženih rastlinskih vrst za 21. stoletje" (https://www.cost.eu/actions/CA18201/). Glavni cilj akcije, ki se ji je pridružilo 29 evropskih držav, je izboljšati varovanje ogroženih rastlin preko vzpostavitvitve mreže raziskovalcev in drugih zainteresiranih deležnikov, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki ohranjanja rastlin, od taksonomije, ekologije, varstvene genetike, varstvene fiziologije in reproduktivne biologije do upravljalcev na terenu. Za uspešno varovanje vrst pa ne smemo pozabiti tudi na družbene vidike varovanja narave, ki prihajajo v zadnjem času vse bolj do izraza zaradi morebitnih konfliktov med varstvenimi biologi, lastniki zemljišč, kmeti in drugimi uporabniki prostora ter politiko.
 
Več informacij:
Marjeta Kramar Fijavž Marjeta.Kramar-Fijavz@fgg.uni-lj.si,
Živa Fišer Pečnikar ziva.fiser@upr.si
Ana Rotter ana.rotter@nib.si
 
(FOTO: Tihomir Makovec)