Naša filmska ekipa v sestavi Anje in Bernarda počasi zaključuje svoje delo. Morda se lahko nepoznavalcem zdi, da je mačji kašelj zbirati filmski material v tako slikovitih krajih, kot so tukaj v Kostariki. Prižgeš kamero in snemaš. A na lastne oči smo se lahko prepričali, da je resnica precej drugačna. Že sama hoja po vročini in 100 % vlagi, strmih in drsečih vzpetinah, med bodečimi rastlinami in velikanskimi koreninami, po rekah in potokih, med komarji in pršicami, je lahko težavna tudi brez prtljage. Če pa temu dodamo še 23 kilogramov opreme, dobimo sliko našega Bernarda na vsakodnevnih pohodih. Seveda jo je zmogel in se je lotil z vso možno profesionalnostjo. Prepričana sem, da bo tudi rezultat poti izjemen in vsi se že veselimo končnega izdelka. V tem dobrem tednu, ko sta bila Anja in Bernard z nami, sta za vedno za nas in vas zabeležila celo več kot veliko večje in bolje opremljene ekipe.

Zdaj, ko je pred nami le še nekaj dni naše pete kostariške odprave, je morda čas, da strnem nekaj misli. Kadar o naši poti govorimo doma ali po tem, ko si v Sloveniji iz razdalje ogledujete naš material, se morda komu zdi vse skupaj kot prijetno krajšanje zime v eksotičnih krajih. Ne bom trdila, da nam je hudo in da zelo trpimo tukaj. Kljub temu pa ob koncu vsake odprave vem, da je prav, da dajemo študentom biologije možnost bližnjega spoznavanja s tropskim gozdom in njegovo biodiverziteto. Programi biologije po številnih univerzah po vsem svetu vključujejo tropsko ekologijo in biologijo. In to ne brez razloga. V tropskih ekosistemih so globalno pomembne vroče točke biodiverzitete, nenazadnje so tukaj pljuča našega planeta. Prav je, da ima vsaj nekaj naših študentov možnost, da vse to spozna tudi v živo. Le tako obstaja vsaj teoretična možnost, da bodo svoja osebna izkustva o globalnem pomenu ohranjanja tropskih ekosistemov prenesli tudi drugim. La Gamba z vedenjem in tridesetletnimi izkušnjami dr. Wernerja Huberja, od začetnega zbiranja podatkov o flori in favni območja, do postavitve raziskovalne postaje in v zadnjih letih pridružitve graditvi vseameriškega biološkega koridorja, ne bi mogla biti boljše izhodišče.

Seveda se zavedam, da smo tisti, ki smo tukaj, privilegiranci in da za večino še vedno ostaja spoznavanje tega dela sveta le preko dokumentarnih filmov. S tega stališča se mi zdi še posebej pomembna odločitev NIBa, da skupaj z RTV Slovenija, naše izkušnje in spoznanja predstavi tudi širše. Dokumentarni film, ki bo rezultat letošnje odprave, bo čudovit prispevek k praznovanju 60-letnice inštituta in kamenček v mozaiku ohranjanja našega edinega sveta.