Od leta 1960, ko je bil ustanovljen Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani, do danes, je Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) prehodil dolgo, a zanimivo pot. Danes združujemo štiri raziskovalne enote s skupno 157 zaposlenimi v Ljubljani in Piranu. Sledimo cilju postati vodilni center za temeljne in aplikativne raziskave bioloških in sorodnih naravoslovnih znanosti ne samo v Sloveniji, temveč v širši regiji. Za obeležitev 60 letnice našega obstoja pripravljamo vrsto zanimivih dogodkov skozi leto 2020.

---

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo danes deluje 157 sodelavcev, od raziskovalcev različnih znanstvenih smeri na področju ved o življenju, do sodelavcev, ki omogočajo in podpirajo delovanje inštituta. Vsi pa predstavljamo dragoceno človeško vrednoto in doprinos k razvoju in blagostanju Slovenije in Evrope.

Pomemben aspekt NIB je strokovna podpora ministrstvom pri pripravi okoljske in kmetijske zakonodaje ter pri implementaciji EU direktiv in mednarodnih konvencij. S to svojo dejavnostjo inštitut zagotavlja vsestransko dostopnost ter uporabo znanja v družbi in gospodarstvu, prenos raziskovalnih dosežkov v prakso, popularizacijo znanosti, širjenje znanstvene kulture in obveščanje javnosti.

Globalno in tudi pri nas se družba sooča z velikanskimi težavami, med katerimi so klimatske spremembe, drastični upad biodiverzitete, onesnaževanje okolja s toksičnimi snovmi in plastiko, prenaseljenost, nezadostna oskrba s pitno vodo, pretirani izlov morskih in drugih organizmov, nove bolezni in pandemije, ter bioterorizem. Biološke in druge znanosti, ki jih izvajamo na NIBu, za naštete težave ponujajo konkretne, inovativne rešitve. NIB zato razvija znanja o bioloških sistemih – od virusov in bakterij, morskih organizmov, rastlin in žuželk do človeka. Želimo spoznati in napovedovati zakonitosti prepletanja in delovanja vseh vrst organizmov v degradiranih in naravnih ekosistemih. Ponujamo tudi biotehnološke rešitve podprte z bioinformatskimi orodji za študij bioloških pojavov na molekularnem nivoju. To nam podaja drugačno sliko spreminjajoče se narave in s tem nove tehnološke rešitve v ohranjanju okolja, ki omogoča življenje na tem planetu. Znanstveniki čutimo dolžnost, da svoje znanje in biotehnologije uporabimo za sledenje odgovorom na temeljna vprašanja ter v iskanju rešitev, tako za naše lokalne kot globalne težave.

Ustanovitev NIBa, ki je danes med štirimi največjimi javnimi inštituti v državi, sega v leto 1960, ko je Univerza v Ljubljani ustanovila Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani, v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete. V letu 1975 se je inštitut odločil za samostojno pot in se kmalu zatem združil z Morsko biološko postajo (MBP) iz Pirana, ustanovljeno 1969, ter se preoblikoval v združeno organizacijo, ki je v letu 1990 pridobila status javnega raziskovalnega zavoda. Ker je nastajal v senci raziskovalne politike vlade Republike Slovenije, ki je ustanavljala inštitute, med njimi danes največja Inštitut Jožef Stefan (IJS) in Boris Kidrič (Kemijski inštitut), predvsem v podporo in za potrebe rastočega gospodarstva v 50-60 letih, je bila naša pot bolj trnova. Biologija si je enak status in cilje, vključno z vpetostjo v sodobne biotehnologije, ustvarila sama ob skromni podpori države, z neomajno energijo znanstvenega potenciala tedanjih in sedanjih generacij. Po letu 1994 se je inštitut preimenoval v Nacionalni inštitut za biologijo, ustanoviteljstvo pa je v celoti prevzela Vlada Republike Slovenije. V tem obdobju je vodilo inštitut devet direktorjev. Predzadnja od njih prof. dr. Tamara Lah Turnšek kar 23 let, nato ga je prevzel izr. prof. dr. Matjaž Kuntner, ki vodi inštitut od leta 2018.

Predano raziskovalno delo je razlog, da so naši raziskovalci tudi večkrat nagrajeni doma in po svetu. Naš zaščitni znak je vsakoletni dan NIBa v novembru, ko podelimo nagrade za najbolj vidne dosežke leta s področja našega delovanja. Poimenovane so po prof. dr. Miroslavu Zei-u, svetovno priznanem biologu, ki je bil med ustanovitelji Morske biološke postaje in je podpiral združitev v nacionalni inštitut. Letošnje praznovanje bo tako še prav posebno slovesno, saj bo ob praznovanju 60. obletnice NIBa potekalo več dogodkov, ki bodo vsak na svoj način obeležili preteklost in prihodnost inštituta. Dveh od načrtovanih dogodkov v tem hipu še ne moremo napovedati, bosta pa vsak po svoje zelo konkretno začrtala nadaljnji razvoj inštituta.