17
maj
20. maj – svetovni dan čebel
20. maj – svetovni dan čebel
Opraševalci potrebujejo pisane, cvetoče travnike
20. maja že petič obeležujemo svetovni dan čebel, ki je dan vseh opraševalcev. Opraševalci so pomembni tako za kmetijstvo kot za ohranjanje biotske pestrosti. Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 120 milijonov evrov letno.
V Sloveniji poleg kranjske čebele živi še prek 500 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), oprašujejo pa tudi muhe, metulji, nekateri hrošči in ose. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, v naravi pa je njihov delež še večji. Vedno bolj spoznavamo, da brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti.
Zaradi sprememb v okolju je življenje opraševalcev vedno težje. Najpomembnejši življenjski prostor opraševalcev so pisani, cvetoči travniki, torej travniki, ki so pozno, enkrat ali največ dvakrat košeni. Opraševalcem zagotavljajo hrano in prostor za gnezdenje. Pisanih travnikov je vse manj, zato so preostali toliko dragocenejši. Kmetje bi morali biti za ohranjanje teh travnikov ustrezno nagrajeni. Tudi na vrtovih bi morala imeti prednost pisana in ne angleška trata, ki je z vidika opraševalcev zelena puščava.
Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je vodilna slovenska institucija na področju raziskav pestrosti opraševalcev in pomena opraševalcev za kmetijstvo. Lani smo uspešno zaključili triletno raziskavo za EFSA, katere cilj je bil poglobiti znanje o dejavnosti opraševalcev v sadovnjakih in tako pridobiti podatke, ki so potrebni za opraševalcem bolj prijazno zdravstveno varstvo rastlin. Na podlagi rezultatov smo predlagali spremembe uporabe pesticidov, da bo bolj varna za vse opraševalce.
Raziskave nadaljujemo v okviru triletnega mednarodnega projekt SafeAgroBee, v okviru katerega merimo morebiten primanjkljaj opraševanja jabolk in kakovost opraševanja različnih opraševalcev. Mednaroden projekt poteka v okviru Partnerstva na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju – PRIMA.
Letos poteka tretje, zadnje leto pilotnega monitoringa divjih čebel v Sloveniji. Projekt bo prispeval dragoceno znanje o stanju populacij divjih čebel pri nas. Dobro poznavanje stanja je nujno za ustrezno ukrepanje in spremljanje učinkovitosti ukrepov. Ker se projekt končuje, upamo, da pristojna ministrstva najdejo sredstva za vzpostavitev trajnega monitoringa divjih čebel v Sloveniji.
Veliko pozornosti posvečamo tudi prenosu znanja v prakso. Decembra se je zaključil projekt evropskega partnerstva za inovacije »Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje«. Z njim smo sadjarje učili, kako upravljati s sadovnjaki, da bodo v njih lahko živeli tudi opraševalci. Tako se bosta povečali kakovost in zanesljivost opraševanja. Na bolje oprašenih cvetovih se namreč razvijejo lepši, bolj hranljivi in bolj obstojni plodovi. Ob zaključku projekta smo izdali priročnik Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje in pripravili štiri kratke videe.
Širšo javnost o pomenu opraševalcev nagovarjamo v okviru projekta LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta – umetnost življenja, ki je namenjen informiranju o pomenu biotske pestrosti.
Upamo, da bodo naše raziskave in prizadevanja pripomogli h graditvi opraševalcem bolj prijaznega sveta, in se zahvaljujemo vsem, s katerimi pri tem sodelujemo oziroma nas podpirajo.
dr. Danilo Bevk
Kontakt za dodatne informacije:
Dodatna gradiva:
