14 feb
Costa Rica 2023 - Raziskovalna študentska odprava 6

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInNatisni


Costa Rica 2023 – šesti del

Raziskovalna študentska odprava – še zadnji pozdrav iz džungle

Piše: Marina Dermastia

Rdečeokica (žaba)

 

In vedno enkrat pride konec. Naše odprave že tradicionalno zaključujemo na karibski strani Kostarike, kjer v narodnem parku Braulio Carillo študenti spoznajo še malo drugačen nižinski deževni gozd. V park smo odšli kar s hotela v San Joseju, kjer preživljamo zadnja dva dneva. Danes pred odhodom na letališče sva s Tomom obiskala še zadnjega od sanjosejskih muzejev (na prejšnjih odpravah sva si ogledala res izjemen Muzej zlata in Muzej žada) –  muzej, kjer je predstavljena zgodovina Kostarike od predkolumbijskih časov do danes. V muzeju je predstavljen tudi Braulio Evaristo Carrillo Colina, po katerem se narodni park imenuje. Med leti 1835 in 1942 je bil glavar države Kostarika – naziv, ki je bil uveljavljen pred reformami leta 1848. Zaslužen je za izstop Kostarike iz Srednjeameriške zveze in razglasitve popolne neodvisnosti države, organiziranja sodstva in priprave načrta, kako vzpodbuditi kmetijstvo.

Park Braulio Carillo je s svojimi 50 0000 hektari eno največjih zaščitenih območij v Kostariki in leži na najbolj strmem delu države. Sega od višine 2906 metrov in rekordno zaznane najnižje temperature 3 °C na vulkanu Barva Volcano do nižinskega deževnega gozda, ki smo ga obiskali. Z velikimi razlikami v nadmorski višini so povezane razlike v količini padavin od 2500 mm na pobočjih obrnejnih proti San Joseju fo 5734 mm na karibski strani. Pokrajino parka zaznamujejo visoke gore, prekrite z gozdovi, in številni rečni kanjoni. V nekaj urah smo pregledali območje Quebrade González. Čeprav smo večino rastlin že poznali iz drugih območij Kostarike, je med njimi najbolj jasna razlika v res izjemni epifiliji – poraščenosti dolgoživih listov. Seveda pa smo se najbolj razveselili nekaj zanimivih ptic in predvsem dveh še majhnih strupenih gadov trepalničarjev (Bothriechis schlegelii) in dolge zelene kolubridne kače. Žal pa je bilo naše iskanje podrevnice, ki ji zaradi modrih nog rečejo podrevnica v kavbojkah (Oophaga pumilio) neuspešno. »Next time« bi rekel Sir David Atenborough, jaz pa le upam, da bom imela še kdaj srečo obiskati to zanimivo deželo.