Onesnažen zrak v notranjih prostorih predstavlja vse bolj pereč, a pogosto prezrt okoljski in zdravstveni izziv. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da onesnaženost zraka po svetu povzroči približno 3,2 milijona prezgodnjih smrti letno. Evropski predpisi so se doslej večinoma osredotočali na zunanji zrak, pri tem pa so notranji prostori pogosto ostali prezrti. V industrializiranih državah namreč ljudje preživimo do 90 % časa v zaprtih prostorih, kjer so ravni onesnaženosti lahko dvakrat do trikrat višje kot na prostem – v skrajnih primerih pa celo do 100-krat višje. Pandemija COVID-19 je dodatno izpostavila tveganja, povezana z izpostavljenostjo onesnaženemu zraku v notranjih prostorih, in poudarila ključen pomen ustreznega prezračevanja ter filtracije za zmanjševanje prenosa povzročiteljev bolezni.

Najbolj ranljive skupine – otroci, nosečnice, starejši, astmatiki, kronični bolniki in socialno ogroženi – so izpostavljene še posebej velikemu tveganju zaradi slabe kakovosti zraka v zaprtih prostorih. Otroci so zaradi rasti in razvoja dihalnega ter imunskega sistema še posebej ranljivi za učinke onesnaženega zraka v zaprtih prostorih. Starejši so izpostavljeni povečanemu tveganju zaradi splošno oslabljenega zdravja, astmatiki in bolniki z boleznimi dihal pa zaradi povečane občutljivosti na onesnaževala. Slaba kakovost zraka vpliva tudi na koncentracijo, kognitivne sposobnosti in produktivnost zaposlenih, kar je pomembno v delovnem okolju.

Posebej zaskrbljujoča je kakovost zraka v šolah, bolnišnicah, domovih za ostarele in drugih javnih ustanovah, kjer je kakovost zraka pogosto podcenjena. Slaba kakovost zraka v učilnicah je dokazano povezana s pogostejšimi težavami dihal, slabšo koncentracijo in večjo odsotnostjo pri pouku, slabše učne rezultate in povečano tveganje za razvoj dihalnih bolezni. Številne raziskave kažejo, da raven onesnaženosti v mnogih evropskih šolah pogosto presega mejne vrednosti, ki jih kot dopustne priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), čeprav otroci v šolskih prostorih preživijo približno 900 ur letno. Mnoge šole se nahajajo ob prometno obremenjenih cestah ali v bližini industrijskih območij ter so slabo prezračevane, kar dodatno povečuje tveganja za zdravje, dobro počutje in učni uspeh otrok.

Na tem področju pomemben preboj prinaša evropski projekt EDIAQI (Evidence-Driven Indoor Air Quality Improvement), financiran s strani Evropske unije v okviru programa Horizon Europe. Cilj projekta je izboljšati kakovost zraka v notranjih prostorih z razvojem smernic, povečano ozaveščenostjo javnosti in institucij ter uporabo dostopnih in znanstveno utemeljenih informacij o virih onesnaženja, izpostavljenosti in zdravstvenih tveganjih.

V okviru projekta bodo vzpostavljeni pilotni projekti, kjer bodo na podlagi vzorcev zraka nameščeni merilniki za stalno spremljanje in nadzor kakovosti zraka v prostorih, kot so šole, nakupovalni centri, bolnišnice in domovi za starejše. Namen je omogočiti sprotno spremljanje onesnaževal, kot so CO₂, trdi delci, CO, NO₂, O₃, celokupne hlapne organske spojine, policiklični aromatski ogljikovodiki in formaldehid, ter posledično sprejemanje ukrepov za izboljšanje zraka in zdravja uporabnikov teh prostorov. EDIAQI razvija tudi izobraževalna in digitalna orodja, kot so odprta Wiki baza znanja, chatbot in digitalni dvojčki za modeliranje tokov zraka. Rezultati projekta bodo pomembno prispevali tudi k izvajanju Evropskega načrta za ničelno onesnaženje (Zero Pollution Action Plan), saj je jasno, da brez izboljšav kakovosti zraka v notranjih prostorih ni mogoče doseči ničelne onesnaženosti.

Projekt, vreden 7,2 milijona evrov, povezuje 18 institucij iz 11 evropskih držav. Združuje strokovno znanje s področij okoljske znanosti, medicine, toksikologije, oblikovanja politik in vključevanja javnosti. Projekt koordinira Lisbon Council s sedežem v Bruslju. Projekt EDIAQI je član IDEAL klasterja - zavezništva sedmih Horizon Europe projektov, ki se osredotočajo na kakovost zraka v notranjih prostorih. Skupaj ti projekti predstavljajo več kot 50 milijonov evrov financiranja in vključujejo 121 organizacij iz vse Evrope. To predstavlja brezprimerno usklajeno evropsko prizadevanje za soočanje z nevidno grožnjo onesnaženja zraka v notranjih prostorih.

Tokratno srečanje vseh raziskovalcev EDIAQI projekta bo v sredo, 11. junija 2025, na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB).  »Nacionalni inštitut za biologijo ima v tem projektu ključno vlogo pri raziskavah vpliva onesnaženega zraka na zdravje ljudi. S svojimi toksikološkim znanjem in analizami ter strokovnimi priporočili želimo prispevati k projektu, pa tudi k razumevanju pomena zraka v zdravih in za delo varnih notranjih prostorih,« poudarja prof. dr. Bojana Żegura, vodja Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka, NIB in nadaljuje:  »projekt EDIAQI je naravnan zelo aplikativno, zato pozdravljamo vsakršno medijsko podporo, ki bi širila ozaveščenost o tem pomembnem javnozdravstvenem vprašanju.«

Dodatne informacije: https://ediaqi.eu ter https://www.idealcluster.eu/