Segrevanje morja skupaj z okoljskimi spremembami, ki jih povzročajo človeške dejavnosti, vodi v postopno upadanje morskih travnikov v severnem Jadranskem morju.

To je sklep nove študije, ki je bila nedavno objavljena v reviji Estuarine, Coastal and Shelf Science. Raziskava kaže, da so travniki morskih trav Posidonia oceanica in Cymodocea nodosa in drugih vrst – ključnih za biotsko raznovrstnost, stabilnost obal in shranjevanje ogljika – vse bolj ogroženi zaradi številnih dejavnikov.

Študija, ki jo je koordiniral Nacionalni inštitut za oceanografijo in uporabno geofiziko – OGS, je vključevala mednarodne ekipe raziskovalcev z morskega zavarovanega območja Miramare, Univerze v Trstu, Nacionalnega inštituta za biologijo Slovenije – NIB in Univerze v Mariboru (Slovenija). Poudarja, kako okoljske spremembe in segrevanje morja pomembno prispevajo k upadanju morskih travnikov vzdolž obalnih območij severnega Jadrana., še posebej tistih s kolenčasto cimodocejo Cymodocea nodosa, Analiza se je osredotočila predvsem na slovensko in italijansko obalo Tržaškega zaliva in uporabila celosten pristop, ki je združeval terensko spremljanje in statistično analizo za oceno razmerja med antropogenimi pritiski in odzivom morske vegetacije. Razmerje med dinamiko morske trave in okoljskimi spremembami je bilo preučeno z analizo prostorsko-časovnih vzorcev okoljskih spremenljivk in uporabo matematičnih modelov v dveh časovnih obdobjih: 2009–2013 in 2014–2018. Študija kaže, da je upad morskih travnikov v Mehiškem zalivu posledica tako lokalnih vplivov (onesnaževanje, urbanizacija, hidrološke spremembe) kot globalnih podnebnih stresorjev (segrevanje morja). V severnem Jadranu je prevladujoča vrsta Cymodocea nodosa, medtem ko Posidonia oceanica in obe vrsti iz rodu Zostera kažejo veliko bolj razdrobljeno razširjenost, pogosto omejeno na majhne izolirane obliže.

»Naši rezultati kažejo, da je Cymodocea nodosa še vedno prisotna v Mehiškem zalivu, zlasti vzdolž obale od Monfalcona do ustja reke Tagliamento. Vendar se je med letoma 2014 in 2018 njena razširjenost v slovenskih vodah zmanjšala za 30 %, vzdolž obale v bližini Trsta pa za do 89 %,« pojasnjuje Vinko Bandelj, oceanograf pri OGS. »Analiza fizikalno-kemijskih spremenljivk je pokazala splošno zvišanje temperature morske vode v celotnem Mehiškem zalivu in spremembe v obremenitvah s hranili, pri čemer je bilo zmanjšanje še posebej izrazito v slovenskih vodah.«

Raziskovalna skupina je kot glavne dejavnike, ki vplivajo na prisotnost morske trave, opredelila razpoložljivost svetlobe v vodnem stolpcu, razpoložljivost hranil, temperaturo in vrsto sedimentov. Vendar pa so drugi lokalni dejavniki, kot so obalne človeške dejavnosti in urbanizacija, verjetno prispevali k zmanjšanju odpornosti teh vrst na okoljske motnje.

Ohranjanje teh habitatov je bistvenega pomena za blažitev podnebnih sprememb in ohranjanje morske biotske raznovrstnosti v Sredozemlju. V ta namen študija poudarja potrebo po razvoju celostnih strategij prostorskega načrtovanja, vključno z zmanjšanjem lokalnih človeških pritiskov, zaščito manj degradiranih obalnih območij in dolgoročnim spremljanjem podnebnih in bioloških parametrov. Čeprav so obsežne študije pomembne za napovedovanje vplivov podnebnih sprememb, so lokalne raziskave – kot je tista, izvedena v tej raziskavi – enako pomembne za razvoj ciljno usmerjenih strategij ohranjanja.

Povezava do članka:

Gianni, F., A. Falace, M. Orlando-Bonaca, S. Ciriaco, D. Ivajnšič, S. Kaleb, L. Lipej, B. Mavrič, S. Querin & V. Bandelj (2025): Environmental alterations and sea warming drive seagrass meadow decline in urbanized coastal areas of the northern Adriatic Sea. Estuarine, Coastal and Shelf Science.

https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S027277142500441X?via%3Dihub