Več kot 100 dogodkov po vsej Sloveniji, polne predavalnice in laboratoriji ter številni radovedni obiskovalci vseh generacij so zaznamovali letošnjo Evropsko noč raziskovalcev. V okviru projekta Ritem življenja – RhythmOfLife, ki ga koordinira Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), ter Meseca znanosti je Slovenija 25. in 26. septembra zaživela v ritmu znanosti.

Dogajanje je povezalo raziskovalce in obiskovalce na številnih lokacijah po Sloveniji – od Ljubljane, Celja in Novega mesta do Pirana, Trente, Vitanja, Podsrede in Lovrenca na Pohorju. Osrednja tema projekta so bili ritmi, ki oblikujejo življenje: od dogajanja v naših celicah, komunikacije med organizmi in odzivanja rastlin na okolje do selitev živali, sprememb v ekosistemih in drugih procesov, ki jih pogosto niti ne opazimo.


 

Projekt RhythmOfLife – Znanost ritmov v naših življenjih koordinira Nacionalni inštitut za biologijo, pri njegovem izvajanju pa sodeluje devet partnerskih organizacij s področij raziskovanja, izobraževanja, kulture in varstva narave. Projekt je financiran v okviru ukrepov Marie Skłodowska-Curie programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje Evropa.

   

NIB odprl vrata več kot 650 srednješolcem in širši javnosti

 
Še posebej živahno je bilo na Nacionalnem inštitutu za biologijo na Večni poti v Ljubljani, kjer se je že čez dan zvrstilo več kot 650 srednješolcev. valci NIB so jim približali svoje delo ter jim omogočili, da znanost spoznajo neposredno – skozi eksperimente, oglede laboratorijev, pogovor in praktično raziskovanje.

Program se je nadaljeval vse do večera in bil namenjen obiskovalcem vseh starosti. Na NIB so potekali lov na skriti gen, tekmovanje iz znanja biologije za osnovnošolce, raziskovalne in eksperimentalne aktivnosti, strokovna predavanja, projekcije, ogledi laboratorijev in številne druge delavnice, skozi katere so raziskovalci predstavljali različna področja biologije.

Posebno pozornost so pritegnile aktivnosti, pri katerih so obiskovalci lahko sami raziskovali in preizkušali znanstvene metode. Prav neposreden stik med raziskovalci in javnostjo je eden ključnih ciljev Evropske noči raziskovalcev – pokazati, da znanost ni nekaj oddaljenega, temveč način postavljanja vprašanj, preverjanja idej in razumevanja sveta, ki nas obdaja.

 
 

Od plesni in skritih genov do življenja v arktičnem mrazu

 
V okviru dogodka so bili razglašeni tudi zmagovalci fotografskega natečaja Plesniva preobrazba hrane, fotografije pa so bile predstavljene na razstavi. Natečaj je bil del aktivnosti občanske znanosti, s katerimi želimo javnost vključevati ne le kot obiskovalce, temveč tudi kot aktivne sodelavce pri raziskovanju. Za vse obiskovalce smo izvedli tudi fotolov na plesni, kjer so si lahko s pomočjo mikroskopa pobližje ogledali, raziskali in sami fotografirali primere plesnive hrane.

Program je odprl tudi širša vprašanja raziskovalne kariere in mednarodnega sodelovanja. Na okrogli mizi o možnostih mednarodne mobilnosti v znanosti so udeleženci lahko spoznali različne poti in priložnosti za raziskovalce, ki so jih predstavili
dr. Anže Županič, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je pred vrnitvijo v Slovenijo delal na ETH v Zürichu, dr. Hana Šinkovec, docentka za biostatistiko in biometriko na Biotehniški fakulteti UL, ki je doktorirala na Medicinski univerzi na Dunaju,  Octave Lacroix, doktorski študent na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in na Biotehniški fakulteti UL v okviru MSCA doktorske mreže ViroiDoc, dr. Wafae Kandoudi, podoktorska raziskovalka v projektu EnGrape iz programa Obzorje Evropa ERA Postdoctoral Fellowships, ki je za svojo podoktorsko pot izbrala Slovenijo in dr. Ion Gutierrez Aguirre, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki se je iz Baskije za stalno preselil v Slovenijo. Praktične odgovore o podpori raziskovalcem pri njihovi mobilnosti so podali tudi dr. Stojan Sorčan, nacionalna kontaktna oseba za program Obzorje Evropa MSCA, Juan Ahčin z Info točke za tujce in Mateja Grajzar iz mreže EURES pri Zavodu RS za zaposlovanje.

Večer je zaokrožilo predavanje dr. Žige Ogorelca, zmagovalca 13. sezone oddaje Alone, ki je pred nabito polno predavalnico svojo izkušnjo preživetja v arktičnem okolju povezal z znanstvenim pogledom na odzivanje človeka na ekstremni mraz in zahtevne okoljske razmere.

Dogajanje se je nadaljevalo tudi v soboto, ko je bil del programa posebej namenjen družinam in najmlajšim obiskovalcem, med drugim s pravljico ob papirnem gledališču ter znanstvenim šovom za otroke.
 

Znanost, ki stopi med ljudi

 
Evropska noč raziskovalcev je tudi letos pokazala, koliko zanimanja za znanost obstaja, kadar jo predstavimo neposredno, razumljivo in skozi izkušnjo. Obiskovalci niso bili le poslušalci, temveč so zastavljali vprašanja, izvajali poskuse, opazovali, raziskovali in se pogovarjali z raziskovalci. Skupaj s partnerji smo po vsej Sloveniji povezali številna raziskovalna področja, organizacije in generacije obiskovalcev ter pokazali, kako raznolika je znanost in kako tesno je vpeta v naše vsakdanje življenje.

Hvala vsem raziskovalkam in raziskovalcem, sodelavkam in sodelavcem, partnerskim organizacijam ter prostovoljcem, ki so prispevali k izvedbi dogodkov, predvsem pa vsem obiskovalcem, ki ste z nami raziskovali, spraševali in odkrivali.

Evropska noč raziskovalcev se je zaključila, radovednost pa ostaja. Projekt RhythmOfLife se nadaljuje z novimi aktivnostmi, srečanji z raziskovalci ter dogodki, namenjenimi približevanju znanosti javnosti.