Ponudba strokovne literature

CENA: 10,00 EUR

Knjigo želim naročiti

Preko telefona:
+ 386 (0)59 232 724

Preko e-naslova:
irena.verderber@nib.si

Jadranske babice

Avtor: dr. Lovrenc Lipej, dr. Martina Orlando Bonaca in Tihomir Makovec


Knjiga "Jadranske babice"


S finančno podporo Nacionalnega komiteja IOC (UNESCO) in Mednarodnega Inštituta za morje (International Ocean Institute), je izšla knjiga JADRANSKE BABICE katere avtorji so: dr. Lovrenc Lipej, dr. Martina Orlando Bonaca in Tihomir Makovec. V nadaljevanju posredujemo Predgovor in Uvod knjige.


PREDGOVOR


Človek si je že od antike, gotovo pa tudi prej, želel spoznati življenje pod vodo. Toda šele v zadnjih šestdesetih letih lahko govorimo o raziskovanju pod vodo, torej takrat, ko je Hassu, Cousteauju in drugim pionirjem s svojim delom uspelo priklicati pozornost širše javnosti. V tem obdobju so se tehnike potapljanja izjemno razvile in izpopolnile, bodisi v smislu avtonomnosti potapljača kot tudi njegove varnosti. Če npr. vzamemo v roke eno od prvih slovenskih knjig o potapljanju, "Sprehodi pod morjem ", od objave katere je mimogrede minilo ravno štirideset let, se lahko kaj hitro prepričamo, na kakšne načine so se tedaj potapljali.

Danes je potapljanje z avtonomno potapljaško opremo med drugim (rekreacija, turizem, podvodna popravila, fotografija, vojaške operacije itd.) tudi uveljavljena metoda za izvedbo številnih raziskovalnih projektov, brez katere si marsikatere raziskave ne bi mogli niti zamisliti. Eno- ali dvourno spremljanje ali opazovanje omogoča potapljačem - raziskovalcem, da se v tem času posvetijo problemu, ki ga raziskujejo, obenem pa ga imajo tudi možnost dokumentirati. Na dan so prišla povsem nova spoznanja, novi podatki in s tem nove resnice.

In ena od teh resnic je tudi vedenje o jadranskih babicah. Sicer lahko o babicah veliko zveš brez posebne potapljaške opreme, saj jih kar nekaj prebiva v povsem plitvi vodi. Vseeno pa so podvodne tehnike vzorčevanja privedle do marsikaterega novega spoznanja o njihovi biologiji in ekologiji. Paradoksalno zveni, da prihajajo na dan odkritja o razmnoževalnih in vedenjskih posebnostih ravno v zadnjih nekaj letih, ko pa vemo, da je že hrvaški naravoslovec Kolombatovič na koncu devetnajstega stoletja babice ali mačkulje, kot jim je on pravil, dobro poznal.

In nekaj malega o tem smo prispevali tudi avtorji sami, zato je pričujoče delo poleg številne kopice podatkov iz številnih raziskav obogateno tudi z mozaikom naših lastnih raziskovalnih izkušenj.

UVOD


Ob besedi morska riba velika večina ljudi najprej pomisli na dobro in zdravo hrano. Na morje bolj vezani potapljači to besedo povežejo s trofejnimi ribami ali bližnjimi izkušnjami z morskimi psi. Le peščici ljudi pridejo na misel ribe, ki so sicer lepe in živopisanih barv, a ne preveč užitne in torej manj zanimive. Paradoks je tudi v tem, da je ekonomsko nezanimivih rib večina vseh v Jadranskem morju živečih vrst. Skratka, rečemo lahko, da je poznavanje ribjih vrst v veliki meri povezano z njihovim ekonomskim pomenom ali, če smo še bolj konkretni, z njihovim okusom.
 
V množici tržno nezanimivih rib, so tudi mnoge ribje družine, ki so zelo pogoste v vseh okoljih. Ena takih družin so babice, ki so po številu vrst nasploh ena večjih ribjih družin na svetu. Navzlic veliki pogostnosti in prisotnosti v različnih življenjskih okoljih, o babicah presenetljivo malo vemo. Tudi če vprašamo izkušene ribiče in potapljače, bodo znali našteti kvečjemu nekaj vrst babic. Teh pa je v Jadranskem morju najmanj 15 vrst, z ožjimi sorodniki sprehajalčki in luskastimi babicami pa 19. Kot zanimivost naj še povemo, da so bile skoraj vse najdene na zelo majhnem območju naravnega spomenika Rt Madona pri Piranu.

O morskih ribah imamo v slovenski naravoslovni publicistiki presenetljivo malo število knjig. Lahko bi celo rekli, da imamo toliko knjig kot imamo morja. Veliko večino le-teh je napisal starosta slovenskih biologov prof. dr. Miroslav Zei (1914-2006), (Zei, 1951, 1956, 1983, 1988), sicer svetovno priznani ihtiolog. 0 babicah je na voljo zelo malo zapisov v slovenskem in tudi Jadranskem morju. Znan je le določevalni ključ (Marčeta, 1999), ki je bil objavljen v sklopu Ključa za določevanje vretenčarjev Slovenije (Kryštufek & Janžekovič, 1999). Zaradi tega smo se odločili, da naše vedenje o babicah, ki izhaja iz številnih raziskav morske biološke raznovrstnosti v slovenskem morju, izdamo skupaj z bogatim fotografskim gradivom v zaključeni celoti, torej monografski publikaciji.

Osnova temu delu so številna potapljaška vzorčevanja, ki so bila opravljena v slovenskem delu Tržaškega zaliva in terenski ter laboratorijski poskusi o ekoloških posebnostih nekaterih vrst pravih babic. Do sedaj zbrane in objavljene znanstvene ugotovitve smo nadgradili z lastnimi rezultati o biologiji in ekologiji babic iz Jadranskega morja.

Predmet te publikacije so babice v širšem smislu (Blennioidea), v katere vključujemo poleg pravih babic (Blenniidae) še vrste iz družin sprehajalčkov (Trypterigiidae) in luskastih babic (Clinidae).
 


Podatki o knjigi:

Lovrenc Lipej, Martina Orlando Bonaca & Tihomir Makovec
 JADRANSKE BABICE
 Oblikovanje in stavek: Tihomir Makovec
 Izdajatelj: Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja
 Za izdajatelja: prof. dr. Alenka Malej, prof. dr. Tamara Lah Turnšek
 Recenzent: prof. dr. Franc Janžekovič
 Lektorica: Barbara Ozebek
 Tisk: Založba Schwarz
 Naklada: 450 izvodov
 
Finančna podpora: Nacionalni komite IOC (UNESCO) in Mednarodni Inštitut za morje (International Ocean Institute)
 
Naslovnica: Tihomir Makovec
 Fotografije in slikovno gradivo: Tihomir Makovec
 
Piran, 2008
 CIP - Kataložni zapis o publikaciji
 Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
 
597.556.332.3(262.3)
 
LIPEJ, Lovrenc
 Jadranske babice / Lovrenc Lipej, Martina Orlando Bonaca, Tihomir Makovec; [fotografije in slikovno gradivo Tihomir Makovec]. - Piran: Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja, 2008
 
ISBN 978-961-92543-0-1
 1. Orlando-Bonaca, Martina 2. Makovec, Tihomir 242119936