02
apr
Vabljeni na predavanje dr. Martine Šeruga Musić: "Primerjalna in funkcionalna genomika rastlinskih patogenih bakterij – fitoplazem"
Nacionalni inštitut za biologijo Vas vabi, da se udeležite predavanja "Primerjalna in funkcionalna genomika rastlinskih patogenih bakterij – fitoplazem", ki ga bo predstavila dr. Martina Šeruga Musić. Predavanje bo v četrtek, 2. Aprila 2015 ob 12. Uri v predavalnici B5 v Biološkem središču, Večna pot 111, Ljubljana
Nacionalni inštitut za biologijo Vas vabi, da se udeležite predavanja:
Primerjalna in funkcionalna genomika rastlinskih patogenih bakterij –fitoplazem
ki ga bo predstavila
dr. Martina Šeruga Musić
Univerza v Zagrebu, Fakulteta za znanost, Oddelek za biologijo, Hrvaška
Predavanje bo v četrtek, 2. Aprila 2015 ob 12. Uri v predavalnici B5 v Biološkem središču, Večna pot 111, Ljubljana
Povzetek:
Fitoplazme (rod 'Candidatus Phytoplasma') so skupina bakterij brez celične stene. Skupaj z mikoplazmami, spiroplazmami in aholeplazmami jih uvršačmo v razred Mollicutes. Ti znotrajcelični zajedavci edinstveno in uspešno spreminjajo tako rastlinske kot žuželčje gostitelje. Obe skupini gostiteljev tudi potrebujejo za preživetje in razširjanje v naravi. Fitoplazme napadajo številne rastlinske vrste po vsem svetu in povzročajo veliko gospodarsko škodo v poljedelstvu, vinogradništvu in sadjarstvu. Čeprav mehanizme njihove patogenosti zelo slabo razumemo, vemo, da v rastlinskem razvoju povzročajo dramatične spremembe. Fitoplazem ne znamo gojiti v akseničnih kulturah. To je verjetno posledica njihovih majhnih genomov (680-1600 kbp), v katerih ni številnih genov, za katere mislimo, da so esencialni za celične oblike življenja. Do sedaj so bila popolna genomska zaporedja določena za štiri fitoplazme, na voljo pa je še nekaj osnutkov. Primerjalna analiza genomov je odkrila nekaj posebnih značilnosti teh bakterij, ki so se razvile z reduktivno evolucijo, kot posledica njihovega zajedavskega načina življenja v okolju, bogatem s hranili. Čeprav so genomi fitoplazem zelo reducirani, je v njih veliko ponovitev, med katerimi so potencialne mobilne enote (PMU), z lastnostmi replikativnih transpozonov. V genomu fitoplazme Aster Yellows, seva Witches’ Broom je najdaljša popolna ponovitev PMU1, ki je dolg 20 kb. Vsebuje 21 genov, ki kodirajo replikacijo DNA in verjetne membranske proteine. Obstaja kot linearni kromosomski in krožni ekstrakromosomski element, ki se bolj izraža v žuželčjih kot v rastlinskih gostiteljih. Skupaj s plazmidi, PMU verjetno prispevajo k razlikam v velikosti fitoplazemskih genomov, kot tudi k njihovi plastičnosti in prilagoditvam različnim gostiteljem. Novejša pomembna odkritja v funkcionalni genomiki fitoplazem vključujejo efektorske molekule SAP11, SAP54, ki jih fitoplazme izločijo in virulenlčne dejavnike TENGU, značilne za člane skupine ‘Ca. P. asteris’. Patogenski efektorji vplivajo na rastlinski razvoj, signalne poti in spreminjajo interakcije med rastlinami in žuželkami. Nova genomska odkritja bodo omogočila določitev variabilnih genov, značilnih za posamezno vrsto fitoplazem (npr. geni vmp), ki bi bili lahko uporabni v epidemiologiji in raziskavah patogenosti. Z njimi bi lahko genotipizirali fitoplazemske seve s strategijami večlokusne sekvenčne tipizacije.
Vljudno vabljeni!
Predavanje bo v angleškem jeziku.
Vabilo
