NIB

Zdravi, produktivni in odzivni oceani in morja bistveno prispevajo k blaginji družbe z nudenjem ekosistemskih storitev. Spremembe v oceanih, ki so značilne za antropocen, predstavljajo razmeroma neznano tveganje za ekosistemske storitve. Podnebne spremembe in drugi antropogeni pritiski (onesnaževanje, evtrofikacija, urbanizacija, bioinvazija, ribištvo) imajo različne vplive na obalne morske ekosisteme kot je severni Jadran, kjer se ti vplivi še dodatno prepletajo z veliko naravno variabilnostjo takih sistemov.

Strukturni in funkcionalni elementi biodiverzitete imajo ključno vlogo pri ohranjanju in opredelitvi zdravih morskih sistemov. Zato je osrednji cilj interdisciplinarnega programa 'Raziskave obalnega morja' zagotoviti globlje razumevanje biodiverzitete in njenih mehanizmov v ekosistemu severnega Jadrana. To bo doseženo:

i) z naprednimi raziskavami na vseh organizacijskih ravneh - od genov do ekosistemov v pelaškem in bentoškem okolju,

ii) s prepoznavanjem gonilnih sil sprememb v morskem okolju in biodiverziteti,

iii) z obravnavanjem družbenih potreb, ki v ravnovesju z varstvom narave ohranjajo zdrava morja.

V programu bomo nadaljevali z raziskavami za boljše razumevanje funkcionalne ekologije fitoplanktona, ki temelji na funkcionalnih znakih in genetskih značilnostih ekološko pomembnih vrst. Preučevali bomo raznolikost in biokemične vidike mikrobnih mrež, njihove interakcije z drugimi organizmi, organsko snovjo in umetnimi substrati. Raziskali bomo vplive ponavljajočega se obsežnega pojavljanja meduz na pelaški ekosistem s poudarkom na tujerodnih in invazivnih vrstah. Pomemben del programa predstavljajo dolgoročne raziskave obalnih ribjih združb, bentoške flore in favne, mezopredatorjev in kartiranje habitatov ob slovenski obali. V sklopu teh raziskav bomo preučevali tudi pojave tropikalizacije, bioinvazije, bledenja koral in krčenja bentoške vegetacije, ki so vsi povezani z različnimi stresorji. Z genomskimi analizami bomo dobili vpogled v sestavo združb različnih ekoloških skupin ter v trofične, simbiotske in filogenetske odnose. Preučevali bomo tudi vplive podnebnih sprememb ter pritiske ekonomskega in urbanega razvoja lokalnega okolja (zlasti pomorski promet) na obalni morski prostor. Analizirali bomo tako naravne kot antropogene vnose iz zraka, rek in človekovih dejavnosti, da bi ocenili njihov vpliv na biogeokemično kroženje snovi. Upoštevali bomo tudi onesnaževanje s plastiko in drugimi sodobnimi onesnažili. Raziskovali bomo biotehnološki potencial meduzne organske snovi, mikroorganizmov in zdravilnega blata iz morskih in ekstremnih hiperslanih okolij. S testiranjem metod za sledljivost morske hrane želimo pospešiti varno trgovanje z morskimi proizvodi.

Rezultati programa bodo zagotovili napredek v znanju, ki bo služil kot podlaga za prihodnja partnerstva z odločevalci in bo prispeval k morski pismenosti skozi različne oblike osveščanja javnosti.

Pomen za razvoj znanosti in Slovenije

Skozi interdisciplinarni pristop bomo razvijali na znanosti temelječe rešitve, naslovili bomo pomembne socio-ekonomske vidike, ki so v središču svetovnih ali regionalnih okoljskih motenj. Raziskovalni program bo prinesel dragocena opazovanja iz severnega Jadrana o spreminjanju biodiverzitete na različnih nivojih. Predlagane raziskave planktona, obrežnih rib, bentoških združb in habitatov bodo podlaga za več ključnih biodiverzitetnih spremenljivk, kot so genetska raznolikost, vrstna porazdelitev, populacijska abundanca in struktura, funkcionalni znaki, taksonomska raznolikost in interakcije, sekundarna produkcija izbranih funkcionalnih skupin, motnje v režimih in struktura habitatov. Metode, ki temeljijo na visokozmogljivem sekvenciranju, proizvedejo veliko podatkov, ki jih zmoremo obdelati z naprednimi bioinformatskimi pristopi. Popisi morskih mikrobiomov, planktona in bentosa, pridobljeni z omskimi pristopi, bodo shranjeni v javno dostopnih podatkovnih zbirkah in na razpolago tudi evropskim raziskovalnim infrastrukturam in projektom, v katerih sodelujemo (LifeWatch in Assemble Plus). Zbirke kultur izbranih vrst mikroalg in mikrobov bomo vzdrževali, da zagotovimo validirane lokalne seve za fiziološke in biotehnološke raziskave.

Rezultati tega programa bodo prispevali k pomembnemu napredku v preboju na različnih področjih, ki so povezana s problematiko morske plastike, vključno z odkrivanjem, kemično identifikacijo in ekološkimi vplivi plastike. Biotehnološki potencial mikrobioma želatinoznega planktona, ki omogoča mikroorganizmom sintezo encimov in drugih spojin, je še v veliki meri neizkoriščen in lahko vodi v nepredvidljivo biološko, medicinsko in farmacevtsko uporabo.

Naše delo je usmerjeno v nove vpoglede, kako izkoriščati empirične podatke v ekoloških in oceanografskih modelih, da pridobimo nove možne opozorilne sisteme za obalna območja in projekcije za podnebne scenarije v prihodnosti.

Eden najpomembnejših izzivov, s katerim smo trenutno soočeni v morskem okolju v Sloveniji, je najti ravnovesje med ekonomskim razvojem in ohranitvijo dragocenejših ekosistemskih storitev ob relativno kratki obali v majhnem in ranljivem morskem bazenu. Smernice za doseganje tega ravnovesja so prisotne tako na globalnem nivoju (Trajnostni razvojni cilji, zlasti 14. in Desetletje morskih ved ZN za trajnostni razvoj oceanov 2021-2030), na evropskem nivoju (Strategija modre rasti, Morska strategija in druge direktive), kot na nacionalnem nivoju (Strategija razvoja Slovenije 2030 in Strategija pametne specializacije – S4). Z raziskovalnim delom želimo prispevati k uveljavljanju teh smernic in tako tudi vzpodbujati partnerstvo med deležniki in raziskovalno skupnostjo. Naš raziskovalni program neposredno prispeva k ciljem Modre rasti, omogoča dodatno znanje (‘know-how’), javnosti pa dostop do informacij o morju, prispeva k oceni tveganj in varnosti na morju. Hkrati je v sozvočju z nacionalnimi raziskovalnimi prioritetami, regionalnimi strategijami in konvencijami (BlueMed, EUSAIR, Barcelonska konvencija).