V Biološkem središču v Ljubljani, je 7. marca, dan pred praznikom ob dnevu žena, potekalo prvo skupno srečanje mladih raziskovalk in raziskovalcev ter njihovih mentoric in mentorjev iz Nacionalnega inštituta za biologijo in Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Več o tem dogodku smo objavili v prejšnji novici - klik na povezavo.


Tokrat pa vas vabimo, da si ogledate posnetke predavanj naših mladih raziskovalk in raziskovalcev, ki so se predstavili na omenjenem dogodku - Sprejemu MR-jev. Na posnetkih, ki so objavljeni na portalu VideoLectures.net lahko ob poslušanju predavatelja istočasno spremljate tudi njihove predstavitve.

Vabljeni k ogledu naslednjih predavanj:

Maarten de Groot na dogodku »Sprejem mladih raziskovalcev NIB«: Being a young researcher in Slovenia

Povzetek /Abstract:

In this presentation I show my experiences of doing a PhD study in Slovenia. In 2006, I came to Slovenia and found a position as a PhD student at the National Institute of Biology (NIB) in Ljubljana. Compared to the Dutch PhD, Slovenian PhD differs in the period of available time, set up of the PhD, language and the final output. Off course also learning the Slovene language is an interesting experience, however very feasible. My PhD was about “Recognition, search initiation, and search behaviour in hemipteran insects using vibrational communication” at the Department of Entomology. In the Department of Entomology I met many nice colleagues and a good environment for doing experiments made the PhD easier. Beside the experiments, it was also possible to do other activities regarding scientific work like going to congresses, organising meetings and congresses and other projects. In conclusion I would say that with all the experiences of doing a PhD study at NIB I am glad that I did it.

Povezava na predavanje - VideoLectures.net

Petra Nikolič: Skrivnostni svet fitoplazem.
Mentorica prof. dr. Marina Dermastia.

Povzetek:

Fitoplazme so patogene bakterije brez celične stene iz zelo raznolikega razreda Mollicutes. So med najmanjšimi znanimi organizmi in so obligatni paraziti z dvo-gostiteljskim življenjskim ciklom, ki vključuje žuželke in rastline.

Pred odkritjem fitoplazem v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so bolezni, ki jih povzročajo, pripisovali virusom. Najnovejše ocene o njihovi razširjenosti govorijo, da fitoplazme okužujejo več kot 1000 rastlinskih vrst, med drugimi tudi ekonomsko pomembne, kot je vinska trta.

Povezava na predavanje - VideoLectures.net





Jana Petković: Prigrizek s TiO2 – odločitev je vaša.
Mentorica prof. dr. Metka Filipič.

Povzetek:

Nanodelci imajo zaradi svojih dimenzij posebne lastnosti, ki omogočajo njihovo uporabo na najrazličnejših področjih. Zaradi vse večje proizvodnje in uporabe, smo jim vse bolj izpostavljeni, o njihovih učinkih na ljudi in okolje pa je znano zelo malo. Nanodelci titanovega dioksida (TiO2) so eni izmed najpogosteje uporabljanih nanodelcev. Zaradi nizke toksičnosti TiO2 se njegova  uporaba v nanovelikosti vse bolj uveljavlja v prehranski industriji, kozmetiki, papirni industriji, industriji plastičnih mas, barvil itn. Vendar pa novejše raziskave kažejo, da lahko TiO2 v obliki nanodelcev povzroča poškodbe DNK, vnetja, poškodbe jeter in poškodbe pljuč, ter tako pri izpostavljenih ljudeh povzroči škodljive posledice.

Povezava na predavanje - VideoLectures.net



Ana Rotter: Sistemska biologija na NIB-FITO: kaj in kako smo se (na)učili.
Mentorica je prof. dr. Kristina Gruden.

Povzetek:

Zgodba o tem, kako smo odkrivali zakonitosti in začeli uporabljati pristope sistemske biologije na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Zgodba o tem, kako smo spremenili načine pristopanja pri obdelavi podatkov s področja sistemske biologije. Zgodba o nekem doktoratu na področju multidisciplinarnosti. Zgodba o ... presodite sami.

Povezava na predavanje - VideoLectures.net








Domen Jaklič: Protimikrobno delovanje izločkov ličink muhe Lucilia sericata
Mentorica je prof. dr. Nina Gunde Cimerman.

Povzetek:

Uporaba mušjih ličink za zdravljenje ran sega daleč v preteklost in so jo poznala različna ljudstva po svetu, od avstralskih aboriginov, do južnoameriških Indijancev[1]. Znanstveno proučevanje ličink se je začelo, ko je ameriški kirurg W. S. Baer [2] svoje izkušnje iz bojišča je prenesel v zdravniško prakso. Po odkritju sulfonamidov in kasneje beta-laktamskih antibiotikov, sredi prejšnjega stoletja, pa je zdravljenje z ličinkami skoraj popolnoma utonilo v pozabo. Zaradi resnih kliničnih problemov, ki so nastopili ob pojavu bakterij odpornih proti antibiotikom, npr. na meticilin rezistentni sevi Staphylococcus aureus (MRSA), so nekateri zdravniki začeli razmišljati o ponovni uvedbi biokirurškega zdravljenja. V osemdesetih letih prejšnega stoletja sta Sherman in Pechter [1, 3] v Združenih državah Amerike oživila biokirurško metodo. Ugodne učinke delovanja ličink na zdravljenje ran razdelimo v naslednje sklope: (i) mehansko delovanje [4, 5], (ii) encimsko delovanje [6], (iii) proliferativno delovanje [7, 8], (iv) antibakterijsko delovanje [9-12] in (v) protivnetno delovanje [13]. Da bi se izognili neprijetnim občutkom, ki se pojavijo ob direktni aplikaciji živih, sterilnih larv na rano, so se raziskave obrnile v smer proučevanja izločkov, ki so odgovorni za večino pozitivnih lastnosti pri tej terapiji. Za pridobivanje izločkov ličink uporabljamo vrsto muh Lucilia sericata, ki spada v družino Calliphoridae. Najprej smo razvili metodo gojenja monokulture odraslih muh v kontroliranih pogojih [14]. Potem smo razvili metodo pridobivanja sterilnih izločkov. Za preizkušanje delovanja izločkov smo uporabili več vrst bakterij. Glede na hipotezo, da izločki delujejo protimikrobno, smo se odločili preveriti delovanje tudi v primeru izbranih vrst gliv. Poleg in vitro poskusov z določevanjem minimalne inhibitorne koncentracije, smo preverili delovanje tudi v in vivo pogojih na ranah pacientov. Z biokirurškim zdravljenjem smo uspeli zaceliti in očistiti 24 ran od 32 (75 %). Študija je potekala v sodelovanju z Univerzitetnim kliničnim centrom v Ljubljani. Na podlagi izoliranih mikroorganizmov iz ran pred in po terapiji z ličinkami kot tudi s samimi izločki ličink smo ugotovili selektivno delovanje na po Gram pozitivne (G+) bakterije. Prav tako so izločki bolje delovali na po G+ bakterije v in vitro študijah. Na podlagi rezultatov pričakujemo, da bomo bistveno prispevali k boljšemu poznavanju selektivnemu delovanju mušjih izločkov tako na bakterijske kot na glivne celice in s temu primerno izbiro ran, ki bi bile primerne za terapijo z izločki.


Povezava na predavanje - VideoLectures.net



Tjaša Kogovšek: Trofična ekologija klobučnjaških meduz v obalnem morju.
Mentorica prof. dr. Alenka Malej

V zadnjih desetletjih so vse bolj pogosta poročanja o množičnih pojavljanjih meduz nekaterih vrst klobučnjakov (Scyphozoa) v obalnih območjih širom po svetu. Kot vzroke za takšen obrat v ekosistemih, številni raziskovalci navajajo prelov rib, evtrofikacijo obalnega morja, klimatske spremembe, ter porast številnih umetnih struktur v morju, ki so ustrezen substrat za naselitev polipne generacije. Masovne agregacije povzročajo človeku številne težave: onemogočajo ribolov, nekatere vrste klobučnjakov povzročajo neprijetne ožige, njihovi toksini povzročajo pomore rib v akvakulturah, zamašijo dotoke hladilne vode v elektrarnah in v obratih za razsoljevanje. Te spremembe v abundanci želatinoznih predatorjev imajo velik vpliv tudi na prehranjevalno verigo v morju, saj lahko s povečano ali zmanjšano predacijo zooplanktona ter ribjih iker in larv, ali s kompeticijo za hrano z drugimi planktivori, povzročijo strukturne spremembe v pelagičnih ekosistemih (»top-down control«). Kadar se želatinozni predatorji pojavljajo zelo množično, imajo veliko vlogo pri kroženju nutrientov (»bottom-up control«). Hranila sproščajo nazaj v okolico v procesu ekskrecije in, po smrti, degradacije njihovih teles. Ker se z meduzami hranijo le maloštevilni predatorji, predstavljajo v večini pelagičnih ekosistemov zadnji člen prehranjevalne verige in s tem kopičenje organskega materiala v tem trofičnem nivoju. Nakopičene zaloge nutrientov se ponovno sprostijo v okolje med razgradnjo odmrlih organizmov in kot organski delci in raztopljene snovi vstopijo v mikrobiološko zanko, ali so kot anorgnski raztopljeni material pomemben vir nutrientov primarnim producentom. Tudi raziskave v severnem Jadranu v zadnjem času nakazujejo trende v termohalinih značilnostih in spremembe v planktonu ter porast množičnega pojavljanja meduz.

Povezava na predavanje - VideoLectures.net