17
sep
Sodelavci NIB objavili članek v Nature Biotechnology
{/frontpage}Žlahtnjenje rastlin v novejšem času poteka tudi s pomočjo metod moderne biotehnologije. Na svetu je vedno večje število gensko spremenjenih rastlin, ki imajo vnešene nove lastnosti, kot so odpornost proti žuželkam, herbicidom, virusom ali pa imajo spremenjeno vsebnost nekaterih sestavin, na primer maščobnih kislin. Žlahtnjenje rastlin v novejšem času poteka tudi s pomočjo metod moderne biotehnologije. Na svetu je vedno večje število gensko spremenjenih rastlin, ki imajo vnešene nove lastnosti, kot so odpornost proti žuželkam, herbicidom, virusom ali pa imajo spremenjeno vsebnost nekaterih sestavin, na primer maščobnih kislin. Zaradi nadzora pojavljanja gensko spremenjenih organizmov, je pomembno njihovo kakovostno in zanesljivo določanje v hrani, krmi, semenih in rastlinah na polju. Analize potekajo s pomočjo molekulskih metod in sicer v dveh stopnjah. V prvi, presejalni stopnji, se ugotavlja prisotnost GSO na osnovi genskih elementov, ki so prisotni v več GSO, v drugi stopnji pa poteka identifikacija posameznega GSO.
V Evropski skupnosti je za preverjanje in validacijo metod v drugi stopnji zadolžen laboratorij evropske skupnosti Joint Research Centre v Ispri. Za prvo stopnjo pa ni zakonsko določeno, kdo naj metode razvija in preverja, zato so prepuščene validacijam posameznih laboratorijev. Za izboljšanje in harmonizacijo sistema, bi bilo potrebno tudi ta segment sistemsko urediti. Na to problematiko so opozorili sodelavci NIB v prispevku, ki je objavljen v avgustovski številki vodilne revije Nature Biotechnology ter dejstvo podkrepili s konkretnim primerom pri gensko spremenjeni koruzi imenovani Herculex (TC 1507). Pokazali so, da je pomemben izbor in validacija primerne metode ter njeno preverjanje tudi, ko je GSO že nekaj časa na tržišču.
Članek si lahko preberete na naslednjem naslovu:
http://www.nature.com/nbt/journal/v27/n8/index.html
