07
jun
Vabljeni na ogled razstave naravoslovne fotografije Janija Turka "Skrivnosti mediterana", na Morski biološki postaji Piran, od 8. do 24. junija 2012.
Mikroskopi različnih povečav od navadne lupe do elektronskih mikroskopov omogočajo opazovanje nenavadnih, eksotičnih struktur rastlin in živali. Od prvih mikroskopskih risb trgovca z blagom van Leeuwenhoeka je minilo že nekaj stoletij, vendar ostaja želja »videti nevidno« nespremenjena. Sodobni mikroskopi omogočajo opazovanja živih organizmov in služijo kot nepogrešljiv pripomoček v znanosti za boljše poznavanje struktur in razumevanje procesov, posebno še v medicini in drugih naravoslovnih disciplinah. Izreden napredek predstavlja digitalna fotografija, ki odpira nova poglavja v svetu fotografije in dokumentacije. Fotoaparati z različnimi objektivi in dodatki omogočajo fotografiranje pod velikimi povečavami, vendar le do določene meje. Za proučevanje organizmov manjših od mili-, micro- in nanometra, uporabljamo mikroskope, na katere pritrdimo digitalno kamero ali fotoaparat.
Pionir na področju fotomikroskopije je bil Roman Vishniac, velik ljubitelj narave, ki je fotografiral živa bitja v gibanju in naredil prve barvne mikrofotografije. Na področju biologije se je specializiral za morsko mikrobiologijo, fiziologijo bičkarjev, s polarizacijsko svetlobo opazoval posamezne celične strukture, organele, molekule in celo aminokisline, kar je objavil v svoji knjigi fotografij »Building blocks of life; proteins, vitamins, and hormones: Seen through the microscop”. Kdo ne pozna vsaj ene od 5000 mikroskopskih slik snežink mikrofotografa Wilsona Bentleya. V slovenskem prostoru je z veliko mero potrpežljivosti in strokovnosti fotografiral morske mikroorganizme v vodi, na morskem dnu ali kopnem fotograf Marjan Richter in del svojega obsežnega opusa objavil v knjigi Naše morje. V večini primerov pa mikrofotografije uporabljamo za raziskovalne namene, umetniški pridih dobijo, na nekaterih tekmovanjih naravoslovne mikrofotografije, ki jih prirejajo veliki proizvajalci mikroskopov, fotoaparatov in druge optične opreme.
Ob Svetovnem dnevu oceanov je razstavo svojih mikrofotografij z naslovom Skrivnosti Mediterana, pripravil Jani Turk, študent Oddelka za tekstilstvo, Naravoslovno-tehniške fakultete, Univerze v Ljubljani. Na svojih fotografijah prikazuje očem skrite posebnosti mediteranskih rastlin in morskih organizmov. Na fotografijah se v neznani podobi predstavljajo usnjati listi oljke, rožmarina ali sivke, prekriti z dlačicami in oljnimi žlezami, ki varujejo rastline pred izsušitvijo in jim dajejo značilen opojen vonj. Lahko se čudimo izjemni arhitekturi milimetrskih hišic morskih polžev, krhkih, zavitih in kroglastih kot turban, ali stožčastih, kot je hišica morskega svedrca. Z velikimi povečavami in različnimi tehnikami osvetljevanja so posnete razvejane steljke morskih alg, ki jih najdemo v nekaj milimetrov dolgih šopih na kamnih na obali, v morju ali na stenah morskega akvarija. Vidimo tudi, da so trdne celične stene rdečih alg idealna podlaga za manjše, enocelične pahljačaste kremenaste alge trikotnih oblik in neskončno različnih zelenkastih odtenkov. Skratka, razstavljene fotografije so lep in učinkovit prikaz izjemne biotske pestrosti »nevidne« narave.
