Infrastrukturni center Morske biološke postaje Piran
Infrastrukturni center Morske biološke postaje Piran (IC MBP) deluje v okviru Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB).
IC MBP obstaja že od leta 1995 kot tehnološko jedro, ki je služilo za podporo raziskovalni in aplikativni dejavnosti Morske biološke postaje v Piranu. Že takrat je postalo sodelovanje z lokalnim gospodarstvom temelj, na katerem se je gradil tehnološki razvoj centra. V podporo delovanju centra so bile od leta 1995 vključene številne razvojne organizacije na obalnem območju. Tudi IC MBP Piran od leta 2004 deluje kot infrastrukturni center.
Strokovni vodja: izred. prof. dr. Vlado Malačič, dipl. fizik
Morska biološka postaja Piran
Fornače 41
6330 Piran
tel.: +386 (0) 59 232 912, +386 (0) 59 232 942
faks: +386 (0)5 671 2902
.
IC MBP obstaja že od leta 1995 kot tehnološko jedro, ki je služilo za podporo raziskovalni in aplikativni dejavnosti Morske biološke postaje v Piranu. Že takrat je postalo sodelovanje z lokalnim gospodarstvom temelj, na katerem se je gradil tehnološki razvoj centra. V podporo delovanju centra so bile od leta 1995 vključene številne razvojne organizacije na obalnem območju. Tudi IC MBP Piran od leta 2004 deluje kot infrastrukturni center.
VODSTVO IC MBP
Vodja: dr. Katja Klun, znanstvena sodelavkaStrokovni vodja: izred. prof. dr. Vlado Malačič, dipl. fizik
NASLOV
Nacionalni inštitut za biologijoMorska biološka postaja Piran
Fornače 41
6330 Piran
tel.: +386 (0) 59 232 912, +386 (0) 59 232 942
faks: +386 (0)5 671 2902
Fotogalerija
Veliko infrastrukturno opremo IC MBP sestavljajo:
Velika infrastrukturna oprema IC MBP Piran omogoča širok spekter raziskav in aplikacij na več področjih:
Gruča numeričnih računalnikov
V okviru IC MBP Piran se na Morski biološki postaji Piran nahaja tudi gruča s petimi računalniki. Na omenjeni gruči izvajamo prognostično numerično modeliranje v različnih domenah z naslednjimi modeli: North Adriatic Princeton Ocean Model (NAPOM) za območje severnega Jadrana, Tržaški zaliv (TSGULF), Koprski zaliv (KPPOM), Piranski zaliv (PIPOM).
Vsa oprema v laboratoriju
Vsa oprema na terenu
- raziskovalno plovilo PI-800 “Sagita” z vso raziskovalno opremo,
- oceanografska boja “VIDA” z merilno opremo,
- plovilo Carolina Skiff DLV 258; PI-3930,
- visoko frekvenčni radijski oddajnik (WERA),
- ter dodatna oprema, potrebna za delovanje velike infrastrukturne opreme.
Velika infrastrukturna oprema IC MBP Piran omogoča širok spekter raziskav in aplikacij na več področjih:
- Izvajanje nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih programov in projektov.
- Izvajanje nacionalnega monitoringa fizikalno-kemičnega, oceanografskega in ekološkega stanja morja.
- Izvajanje strokovnih podlag za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) v Sloveniji.
- Neprekinjene meritve fizikalno kemičnih parametrov na Oceanografski boji “Vida” in meritve površinskih tokov ter valov. Rezultati so prikazani na spletni strani in na mobilnih aplikacijah v skoraj realnem času.
- Neprekinjene meritve površinskih valov in tokov z visokofrekvenčnim radijskim oddajnikom (centralna frekvenca 24,525 MHz, s širino radio frekvenčnega kanala 150 kHz) po celotnem območju slovenskega teritorialnega morja in prikaz rezultatov na spletnih straneh v skoraj realnem času.
Raziskovalno plovilo PI-800 Sagita z vso raziskovalno opremo
Plovilo PI-800 je izdelano leta 1999 v ZDA. Gre za 11.98 m dolgo, 2,8 m široko plovilo z maksimalnim ugrezom 2 m. Poganjata ga 2 motorja Caterpillar/3126 z močjo 420 KM. Plovilo zadošča vsem še tako zahtevnim raziskovalnim zahtevam v slovenskem morju. Zgrajeno je kot laboratorij na morju, obenem pa opremljeno z vrhunsko navigacijsko tehnologijo in avtopilotom, kar omogoča lažje manevriranje tega polizpodrivnega plovila.
Plovilo PI-800 je izdelano leta 1999 v ZDA. Gre za 11.98 m dolgo, 2,8 m široko plovilo z maksimalnim ugrezom 2 m. Poganjata ga 2 motorja Caterpillar/3126 z močjo 420 KM. Plovilo zadošča vsem še tako zahtevnim raziskovalnim zahtevam v slovenskem morju. Zgrajeno je kot laboratorij na morju, obenem pa opremljeno z vrhunsko navigacijsko tehnologijo in avtopilotom, kar omogoča lažje manevriranje tega polizpodrivnega plovila.
Oceanografska boja z merilno opremo
Sedanja oceanografska boja z merilnimi instrumenti je pravi laboratorij in obenem merilni sistem na morju. Na lokacijo v vzhodnem delu Tržaškega zaliva (45° 32' 55,68'' N, 13° 33' 1,89'' E) je bila postavljena konec leta 2008 s finančnimi sredstvi EU in Republike Slovenije, z namenom vzpostavitve informacijskega sistema o morskem okolju. S to infrastrukturo smo se uvrstili med ugledne institucije, ki svetu zagotavljajo tovrstne servise (http://gnoo.bo.ingv.it/myocean/calval/; http://www.seadatanet.org/Metadata/EDIOS-Observing-systems; http://www.emodnet-physics.eu/map/). Pri nadgradnji opazovalnega sistema je pomemben delež lastnega razvoja v sodelovanju s slovenskimi malimi podjetji in se tako uvrščamo med proizvajalce tovrstne merilne opreme v zahtevnem morskem okolju. Razen zagotavljanja podatkov javnosti so bili rezultati meritev uporabljeni pri več kot 10 objavah v zadnjem programskem obdobju. Člani programske skupine sodelujejo pri dejavnostih za NODC IODE (National Oceanographic Data Centre/International Oceanographic Data and Information Exchange http://www.iode.org/datacentres). V obdobju 2009-2014 je imela spletna stran boje skoraj 1,6 milijona ogledov in skoraj 78 % uporabnikov, ki se vračajo večkrat. Aplikacijo za prikaz podatkov na pametnih telefonih z operacijskim sistemom Android pa je naložilo skoraj 5000 uporabnikov.
Sedanja oceanografska boja z merilnimi instrumenti je pravi laboratorij in obenem merilni sistem na morju. Na lokacijo v vzhodnem delu Tržaškega zaliva (45° 32' 55,68'' N, 13° 33' 1,89'' E) je bila postavljena konec leta 2008 s finančnimi sredstvi EU in Republike Slovenije, z namenom vzpostavitve informacijskega sistema o morskem okolju. S to infrastrukturo smo se uvrstili med ugledne institucije, ki svetu zagotavljajo tovrstne servise (http://gnoo.bo.ingv.it/myocean/calval/; http://www.seadatanet.org/Metadata/EDIOS-Observing-systems; http://www.emodnet-physics.eu/map/). Pri nadgradnji opazovalnega sistema je pomemben delež lastnega razvoja v sodelovanju s slovenskimi malimi podjetji in se tako uvrščamo med proizvajalce tovrstne merilne opreme v zahtevnem morskem okolju. Razen zagotavljanja podatkov javnosti so bili rezultati meritev uporabljeni pri več kot 10 objavah v zadnjem programskem obdobju. Člani programske skupine sodelujejo pri dejavnostih za NODC IODE (National Oceanographic Data Centre/International Oceanographic Data and Information Exchange http://www.iode.org/datacentres). V obdobju 2009-2014 je imela spletna stran boje skoraj 1,6 milijona ogledov in skoraj 78 % uporabnikov, ki se vračajo večkrat. Aplikacijo za prikaz podatkov na pametnih telefonih z operacijskim sistemom Android pa je naložilo skoraj 5000 uporabnikov.
Plovilo PI-3930
Plovilo (model - Carolina Skiff DLV 258), s katerim smo zamenjali dotrajano plovilo PI-50. S sodobnejšim plovilom nam je omogočen hitri izhod na morje v primeru potrebe. Zelo uporabno je pri delu v obrežnem pasu in v situacijah, ko pride do nenadnih pojavov (izlitja, lokalni pojavi sluzenja ali cvetenja), ki so kratkega veka in jih je nemogoče načrtovati. Obenem služi kot podpora obsežnejšemu raziskovalnemu delu na morju.
Plovilo (model - Carolina Skiff DLV 258), s katerim smo zamenjali dotrajano plovilo PI-50. S sodobnejšim plovilom nam je omogočen hitri izhod na morje v primeru potrebe. Zelo uporabno je pri delu v obrežnem pasu in v situacijah, ko pride do nenadnih pojavov (izlitja, lokalni pojavi sluzenja ali cvetenja), ki so kratkega veka in jih je nemogoče načrtovati. Obenem služi kot podpora obsežnejšemu raziskovalnemu delu na morju.
Visoko frekvenčni merilec površinskih tokov in valov - radijski oddajnik (HF merilec površinskih tokov in valov)
Razvoj HF radarske tehnologije v zadnjih desetletjih je postavil uporabo HF radarjev ob bok najbolj zanesljivih in uporabnih opazovalnih sistemov po svetu. Nemogoče si je predstavljati raziskave površinske dinamike tokov in valov brez tovrstnih neprekinjenih meritev, z asimilacijo podatkov teh meritev v današnje oceanografske modele pa postane uporabnost še večja. Aplikativna uporaba podatkov meritev in na podlagi le teh izračunane napovedi omogočajo učinkovitejše gospodarjenje z morskim okoljem, učinkovitejše reševanje ljudi in imetja na morju, učinkovitejše posredovanje ob izlitjih nevarnih snovi na morju. Podatki meritev so v pomoč luškim oblastem in meteorološkim uradom ter okoljskim agencijam, ribičem in turističnim delavcem. Uporabne so tudi za opozarjanje pred tsunamiji. V okviru evropskega projekta »HAZADR« je v oktobru 2014 Infrastrukturni center MBP Piran postavil v Piranu tak 12 kanalni HF radarski sistem »WERA«. Ta v sodelovanju z enakim sistemom, nameščenim na italijanski strani, omogoča neprekinjene meritve tokov in površinskih valov v Tržaškem in Piranskem zalivu. Podatki so v realnem času posredovani strokovni in laični javnosti v grafični in digitalni obliki. Po učinkovitosti in uporabi je tak sistem na ravni oceanografske boje; razen redkih vzdrževalnih posegov sistem zagotavlja podatke 24 ur na dan, 365 dni v letu.
Razvoj HF radarske tehnologije v zadnjih desetletjih je postavil uporabo HF radarjev ob bok najbolj zanesljivih in uporabnih opazovalnih sistemov po svetu. Nemogoče si je predstavljati raziskave površinske dinamike tokov in valov brez tovrstnih neprekinjenih meritev, z asimilacijo podatkov teh meritev v današnje oceanografske modele pa postane uporabnost še večja. Aplikativna uporaba podatkov meritev in na podlagi le teh izračunane napovedi omogočajo učinkovitejše gospodarjenje z morskim okoljem, učinkovitejše reševanje ljudi in imetja na morju, učinkovitejše posredovanje ob izlitjih nevarnih snovi na morju. Podatki meritev so v pomoč luškim oblastem in meteorološkim uradom ter okoljskim agencijam, ribičem in turističnim delavcem. Uporabne so tudi za opozarjanje pred tsunamiji. V okviru evropskega projekta »HAZADR« je v oktobru 2014 Infrastrukturni center MBP Piran postavil v Piranu tak 12 kanalni HF radarski sistem »WERA«. Ta v sodelovanju z enakim sistemom, nameščenim na italijanski strani, omogoča neprekinjene meritve tokov in površinskih valov v Tržaškem in Piranskem zalivu. Podatki so v realnem času posredovani strokovni in laični javnosti v grafični in digitalni obliki. Po učinkovitosti in uporabi je tak sistem na ravni oceanografske boje; razen redkih vzdrževalnih posegov sistem zagotavlja podatke 24 ur na dan, 365 dni v letu.
Gruča numeričnih računalnikov
V okviru IC MBP Piran se na Morski biološki postaji Piran nahaja tudi gruča s petimi računalniki. Na omenjeni gruči izvajamo prognostično numerično modeliranje v različnih domenah z naslednjimi modeli: North Adriatic Princeton Ocean Model (NAPOM) za območje severnega Jadrana, Tržaški zaliv (TSGULF), Koprski zaliv (KPPOM), Piranski zaliv (PIPOM).
Vsa oprema v laboratoriju
Vsa oprema na terenu