Biodiverziteta

 

SKUPINA BIODIVERZITETA

 

 

 

KDO SMO

Vodja laboratorija:

Prof. dr. Lovrenc Lipej, univ. dipl. biol.

Raziskovalci:

Dr. Martina Orlando Bonaca, univ. dipl. biol.

Dr. Borut Mavrič, univ. dipl. biol.

Domen Trkov, mladi raziskovalec

Tehniki:

Tihomir Makovec, vodja potapljaške baze

Jernej Uhan, univ. dipl. biol., tehnik

 

 

 

 

SODELOVANJA

 

  • Nacionalni inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko (OGS), Trst, Italija (Istituto Nazionale di Oceanografia e di Geofisica Sperimentale (OGS), Trieste, Italia),
  • Univerza v Trstu, Oddelek za vede o življenju, Italija (Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Scienze della Vita, Italia),
  • Agencija za varstvo okolja Furlanije Julijske krajine (ARPA FVG), Trst, Italija (Agenzia Regionale per la Protezione dell’Ambiente del Friuli Venezia Giulia, Trieste, Italia),
  • Zavarovano območje Morski rezervat Miramare, Italija (Area Protetta Riserva Marina di Miramare – WWF Italia),
  • Center za raziskovanje morja (CIM) Instituta R. Bošković, Rovinj, Hrvaška (Institut Ruđer Bošković, Centar za istraživanje mora, Rovinj, Hrvatska),
  • Inštitut za oceanografijo in ribištvo, Split, Hrvaška (Institut za oceanografiju i ribarstvo, Split, Hrvatska),
  • Naravoslovno-matematična fakulteta, Univerza v Zagrebu, Hrvaška (Prirodoslovno-matematički fakultet, Vseučilišče v Zagrebu, Hrvatska),
  • Prirodoslovni muzej Rijeka, Hrvaška (Prirodoslovni muzej Rijeka, Hrvatska),
  • Univerza v Novi Gorici (Università di Nova Gorica),
  • Akvarij Piran (Acquario di Pirano),
  • Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana,
  • Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana,
  • Nacionalna raziskovalna fundacija za kmetijstvo (NAGREF), Inštitut za ribištvo (FRI), Laboratorij za morsko ekologijo in tehnologijo, Kavala, Grčija (National Agricultural Research Foundation (NAGREF), Fisheries Research Institute (FRI), Marine Ecology & Technology Lab, Nea Peramos, Kavala, Greece),
  • Univerza v Montpellier 2, Znanosti in tehnike Languedoc, Laboratorij za ihtiologijo, Francija (Université Montpellier 2, Sciences et Techniques du Languedoc, Laboratoire d’Ichtyologie, France).

 

 

 

 

Raziskave morske biodiverzitete so ključnega pomena pri razumevanju dogajanja v morju in vpliva antropogenih dejavnikov na okolje. Obenem so tovrstne raziskave neobhodne za oceno ekološkega in okoljskega stanja morja kot ju opredeljuje evropska okoljska zakonodaja (Vodna direktiva, Okvirna direktiva o morski strategiji). Zato v tem okviru poteka izbira bioloških indikatorjev za primerno ovrednotenje stanja na nivoju vrst, habitatnih tipov, bentoških ter nektonskih združb. S tem namenom kontinuirano spremljamo stanje bentoških nevretenčarjev, makroalg, morskih travnikov, ribje združbe, hrustančnic, sredozemske kamene korale, biogenih formacij in drugih tarčnih vrst. V okviru implementacije Okvirne direktive o morski strategiji smo pripravili podrobni in obsežni program za spremljanje stanja slovenskega morja, ki vsebuje tako biološke elemente kot podporne fizikalno-kemijske elemente.

 

 

cv raziskave 70x70

 

 

RAZISKOVALNO PODROČJE

§ Za pregled in oceno stanja habitatnih tipov v cirkalitoralu razvijamo videometodo s posebnimi sanmi, ki bo omogočila spremljanje in ovrednotenje stanja na nedestruktiven način. V cirkalitoralu smo našli pet novih vrst alg za slovensko morje, v zvezi s tem pa je bil objavljen izvirni znanstveni članek (Falace in sod., 2011). Razumevanje procesov in sprememb v biodiverziteti slovenskega morja je zelo pomembno za predvidevanje določenih posledic (npr. klimatske spremembe) in pravočasno ukrepanje. Posebno pozornost zato namenjamo proučevanju sredozemske kamene korale (Cladocora caespitosa). Obsežna vzorčenja potekajo na dveh največjih biogenih formacijah pred rtom Ronek in pred Debelim rtičem. Ocenjujemo gostoto populacij kolonij te ogrožene vrste, popisujemo makrofavno (Pitacco in sod., 2014) in obrežno ribjo združbo. Na obeh vzorčenih lokalitetah jemljemo tudi vzorce sedimenta, pretežno sestavljenega iz mrtvih koralitov sredozemske kamene korale, za nadaljnje raziskave. Kolonije kamene korale uporabljamo tudi za merjenje letnega prirastka njenih koralitov z namenom ugotavljanja vpliva abiotskih dejavnikov, še posebej v povezavi s klimatskimi spremembami. V okviru tega smo pred kratkim opazili in preučevali fenomen bledenja koral (Kružić in sod., 2014) v slovenskem morju in na otoku Mljetu (Hrvaška), kjer že več let poteka uspešno sodelovanje s hrvaškimi kolegi.

 

§  Obenem opravljamo kartiranje mikro in makrohabitatnih tipov v zavarovanih območjih in izbranih predelih izven zavarovanih območij. Pri svojem delu večinoma uporabljamo nedestruktivne potapljaške opazovalne metode. Razvili smo tudi indeks za oceno stanja habitatnih tipov v infralitoralnem pasu, ki temelji na analizi treh ekoloških dejavnikov in sicer vegetacijske odeje, prostorske heterogenosti in gostote obrežnih rib ustnač. Razvili smo indeks za oceno hidromorfološke spremenjenosti kamnitega obalnega pasa (Orlando-Bonaca in sod., 2012) in indeks za oceno stanja morskih travnikov kolenčaste cimodoceje v obalnem pasu ter ga testirali tudi v italijanskih vodah Tržaškega zaliva. Nekateri prispevki se nanašajo na pristope pri vzorčenjih za potrebo Vodne direktive v Sloveniji kot npr. vpliv velikosti vzorca na oceno ekološkega stanja na podlagi bentoških nevretenčarjev (Mavrič in sod., 2012).

 

§  Opravljamo številne raziskave obrežne ribje združbe s posebnim poudarkom na ekološke dejavnike, ki jo strukturirajo. V okviru evidentiranja ihtiofavne opravljamo popise prisotnih vrst na plitvinah. Ovrednotili smo stanje obrežne ribje združbe in pri tem uporabili ustnače kot indikatorske vrste, ker so z obrežno vegetacijo povezane na več nivojih (prehranjevalni, gnezditveni in bivalni aspekt). Ugotavljamo tudi vplive prilova in prelova, degradacije habitata in onesnaževanja (bioakumulacija in biomagnifikacija metilnega živega srebra v prehranjevalnem spletu Tržaškega zaliva) (Horvat in sod., 2014) na hrustančnice. Poleg tega je veliko naših vzorčenj namenjenih pridobivanju podatkov o nekaterih redkih in ogroženih vrstah hrustančnic. Tako smo objavili prehranjevalno ekologijo vijoličastega morskega biča (Lipej in sod., 2013a), dva tuja študenta pa sta pri nas opravila dve magistrski nalogi na temo prehrane morskih psov in morskih golobov v severnem Jadranu. V sodelovanju z Akvarijem Piran smo odkrili in opisali prvi svetovni primer albinizma pri električnem skatu (Lipej in sod., 2011). Med odmevnimi deli je potrebno meniti še poglavji v znanstveni monografiji o stanju in ogroženosti biodiverzitete v slovenskem morju (Lipej in Kerma, 2012) in o vplivu podnebnih sprememb na biodiverziteto v zavarovanih območjih (Lipej in sod., 2013b). 

 

§  Vseskozi spremljamo pojavljanje tujerodnih vrst (bioinvazija) in organizmov, povezanih s procesom tropikalizacije in njihove potencialne vplive na domorodne vrste. Objavili smo številne znanstvene prispevke, med drugim o stanju tujerodnih organizmov v slovenskem morju (Lipej in sod., 2012; Lipej in sod., 2014) in pregled o trendih in poteh vnosa tujerodnih organizmov v Sredozemskem morju (Zenetos in sod., 2012). Zaradi plitvosti in skrajne severne lege tega sredozemskega območja smo pričakovali, da bodo tu vplivi klimatskih sprememb (predvsem ogrevanja morja) ojačani. Bioinvazija je danes eden izmed petih ključnih dejavnikov, zaradi katerega je prišlo do krize biodiverzitete. V zadnjem desetletju ima ta proces čedalje večje razsežnosti tudi v Jadranskem morju. 

 

 

cv ostalo 70x70 

 

 

DRUGE AKTIVNOSTI

 

► Pri našem delu sodelujejo tudi domači in tuji študenti. Posebno pozornost je potrebno s tega vidika nameniti dejstvu, da je 6 od 7 italijanskih študentov iz tržaške univerze pod našim mentorstvom magistriralo z najvišjo možno oceno s pohvalo (»magna cum laude«). 

 

► V okviru sodelovanja pri izvajanju Vodne direktive, se udeležujemo vseh interkalibracijskih sestankov za biološke elemente MedGIG, na sedežu ISPRA (Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale). Uspešno smo zaključili drugo fazo interkalibracijske vaje na nivoju Mediterana.

 

 

► V okviru mednarodnega sodelovanja pri izvajanju Okvirne direktive o morski strategiji, se v Bruslju in Kopenhagnu udeležujemo sestankov za določanje Dobrega okoljskega stanja (Good Environmental Status). Menimo, da smo v zadnjem obdobju konkretno napredovali v razvoju novih metodologij za oceno ekološkega in okoljskega stanja ter še dodatno okrepili mednarodno sodelovanje na nivoju Jadrana in širše EU. 

 

 

 cv prispevki 70x70  

 

 

NAJPOMEMBNEJŠE OBJAVE

 

  • FALACE, Annalisa, KALEB, Sara, ORLANDO-BONACA, Martina, MAVRIČ, Borut, LIPEJ, Lovrenc (2011). First contribution to the knowledge of coralline algae distribution in the Slovenian circalittoral zone (northern Adriatic). Annales, Series historia naturalis, 21 (1): 27-40. [COBISS.SI-ID 2074323] 
  •  
  • KRUŽIĆ, Petar, LIPEJ, Lovrenc, MAVRIČ, Borut, RODIĆ, Petra (2014). Impact of bleaching on the coral Cladocora caespitosa in the eastern Adriatic sea. Marine Ecology Progress Series, 509: 193-202. [COBISS.SI-ID 3194959 ]
  •  
  • LIPEJ, Lovrenc, MAVRIČ, Borut, ŽIŽA, Valter, CAPAPÉ, Christian (2011). First cases of albinism recorded in the marble electric ray Torpedo marmorata (Chondrichthyes: Torpedinidae). Cahiers de Biologie Marine, 52 (3): 261-267. [COBISS.SI-ID 2410063 ]
  •  
  • LIPEJ, Lovrenc , KERMA, Simon (2012). Stanje in ogroženost biodiverzitete slovenskega morja. V: OGRIN, Darko (ur.). Geografija stika Slovenske Istre in Tržaškega zaliva, (GeograFF, 12). 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2012, str. 159-17. [COBISS.SI-ID 50590818
  •  
  • LIPEJ, Lovrenc, MAVRIČ, Borut, ORLANDO-BONACA, Martina, MALEJ, Alenka (2012). State of the art of the marine non-idigenous flora and fauna in Slovenia. Mediterranean Marine Science, 13:. 243-249. [COBISS.SI-ID 2632783 ]
  •  
  • LIPEJ, Lovrenc, MAVRIČ, Borut, PALISKA, Dejan, CAPAPÉ, Christian (2013a). Feeding habits of the pelagic stingray Pteroplatytrygon violacea (Chondrichthyes: Dasyatidae) in the Adriatic Sea. Journal of the Marine Biological Association of the United Kingdom, 93 (2): 285-290. [COBISS.SI-ID 2546255 ]
  •  
  • LIPEJ, Lovrenc, ORLANDO-BONACA, Martina, MAVRIČ, Borut, VODOPIVEC, Martin, KRUŽIĆ, Petar (2013b). Monitoring of marine biodiversity in Strunjan nature reserve (Gulf of Trieste, Slovenia), with special emphasis on climate change impacts on selected biological elements. V: VRANJEŠ, Matej (ur.), et al. Climate change and management of protected areas : studies on biodiversity, visitor flows and energy efficiency. 1st ed. Portorož: Soline Pridelava soli; Bled: Triglav National Park, 41-49. [COBISS.SI-ID 2938959 ]
  •  
  • LIPEJ, Lovrenc, MAVRIČ, Borut, DULČIĆ, Jakov (2014). First record of Chrysiptera cyanea (Quoy and Gaimard, 1825) (Perciformes: Pomacentridae) in the Mediterranean sea. Journal of applied ichthyology, In press, [COBISS.SI-ID 3161167 ]
  •  
  • HORVAT, Milena, DEGENEK, Nina, LIPEJ, Lovrenc, SNOJ TRATNIK, Janja, FAGANELI, Jadran (2014). Trophic transfer and accumulation of mercury in ray species in coastal waters affected by historic mercury mining (Gulf of Trieste, northern Adriatic Sea). Environmental science and pollution research international, 21 (6): 4163-4176. [COBISS.SI-ID 2981199 ]
  •  
  • MAVRIČ, Borut, URBANIČ, Gorazd, LIPEJ, Lovrenc, SIMBOURA, Nomiki (2013). Influence of sample size on ecological status assessment using marine benthic invertebrate-based indices. Marine ecology, 34 (1): 72-79. [COBISS.SI-ID 2605903 ]
  •  
  • ORLANDO-BONACA, Martina, MAVRIČ, Borut, URBANIČ, Gorazd (2012). Development of a new index for the assessment of hydromorphological alterations of the Mediterranean rocky shore. Ecological indicators, 12 (1): 26-36. [COBISS.SI-ID 2397519 ]
  •  
  • PITACCO, Valentina, ORLANDO-BONACA, Martina, MAVRIČ, Borut, LIPEJ, Lovrenc (2014). Macrofauna associated with a bank of Cladocora caespitosa (Anthozoa, Scleractinia) in the Gulf of Trieste (North Adriatic). Annales, Series historia naturalis, 24 (1): 1-14. [COBISS.SI-ID 3179855 ]
  •  
  •  ZENETOS, A., LIPEJ, Lovrenc, et al. Alien species in the Mediterranean Sea by 2012 (2012). A contribution to the application of European Union's Marine strategy framework directive (MSFD): Part 2. Introduction trends and pathways. Mediterranean Marine Science, 13 (2): 328-352. [COBISS.SI-ID 2720079

 

  

 

FOTOGALERIJA