Zaščitne rokavice in maske ne sodijo v morje

V času COVID-19 pandemije se je zaradi preprečevanja širjenja virusa uporaba zaščitni mask in rokavic za enkratno uporabo močno povečala. Žal že v prvih mesecih množične uporabe opažamo, da se rokavice in maske pojavljajo kot odpadek v morju in na obali, kar poslabšuje že tako pereč problem onesnaževanja morja s plastiko.

Rokavice, odvržene na obali ali v morje, je potrebno obravnavati kot vsak plastični odpadek, tudi če so iz lateksa in so razkužene.

Vsako leto v morju pristane okrog 8 milijonov ton plastike, kar predstavlja kar 80 % vseh morskih odpadkov. Zaščitne rokavice in maske zaradi velikih količin predstavljajo za okolje dodatno obremenitev. Zaščitne rokavice in maske so zgrajene iz različnih materialov, ki v večini niso biorazgradljivi materiali in se zato težko razgradijo v okolju, oz. le-ta poteka veliko počasneje kot v ob pravilnem ravnanju na odpadih in kompostarnah.

Znani so podatki razgradnje nekaterih materialov v morju. Plastična vrečka se razgradi v 10 - 20 letih, blago (bombaž, volna) v 1 - 5 mesecev. Opažamo, da je veliko rokavic  iz lateksa, ki je sicer  naravni polimer in so poznane nekatere vrste bakterij, ki lahko razgradijo lateks s svojimi encimi v 6 - 10 tednih. Razpad ali sama razgradnja  je odvisna od sestave in debeline materiala, kot tudi številnih drugih dejavnikov kot je sestava mikrobne združbe, temperatura, UV sevanje in dinamika morske vode.  Poleg tega se v naravnem okolju srečujemo z vrsto procesov, ki ogrožajo morske živali in če pride do prenosa v prehranski verigi tudi zdravje ljudi.

Na površino plastike ali biorazgradljive plastične vrečke v morski vodi se hitro pritrdijo različni mikroorganizmi, v prvi fazi predvsem bakterije in mikroalge, ki ustvarijo prevleko oz. strokovno imenovana plastisfera. Dodatno nevarnost predstavlja tudi podatek, da se pri postopnem razpadanju materiala poveča količina nanodelcev in raztopljenega organskega materiala v okolju. Poleg tega lahko rokavice ali delce iz lateksa morski organizmi zamenjajo za hrano, kar seveda ogroža njihovo življenje. Zaščitne maske in rokavice so  lahko okužene s patogenimi organizmi, zato se moramo obnašati kot da je to kužen odpadek.

Za okolje so lahko nevarna tudi razkužila. Razkužila za roke večinoma vsebujejo etanol in/ali 2-propanol (60-90%), za površine pa se večinoma uporablja vodna raztopina natrijevega hipoklorita (varikina). Alkoholi hitro hlapijo, tako da večji ekološki problem predstavlja material iz katerega so narejene zaščitne rokavice, maske. Druge spojine, kot je npr. srebrov nitrat, ki ga dodajajo vodikovemu peroksidu, so lahko bolj nevarne, vendar je strupenost srebrovih spojin odvisna od vrste spojine, koncentracije in velikosti nanodelca. Pomembna pa je tudi količina razkužil, ki zaide v morje, kar je pa težko oceniti.

Zato v času pandemije ne pozabimo na naše okolje in vas s tem želimo spomniti, da morje in morska obala vsekakor niso odlagališče odpadkov.

Slika: Gary Stockes, soustanovitelj OceanAsia, ki je nabral kup mask po plažah v Hong Kongu (Vir: Independent)

Pripravil: Morska biološka postaja Piran, Nacionalni inštitut za biologijo