V zvezi z aktualno problematiko nasada japonskih češenj najprej podajamo kratek pregled relevantnih dogodkov. V letu 1998 je bilo podarjenih 300 sadik japonskih češenj kot darilo Japonske s strani predsednika japonskega parlamenta g. Ita, Sloveniji (darilo je prevzel predsednik parlamentarne prijateljske skupine za Japonsko v DZ RS, g. Šircelj). Od tega je bilo 71 dreves (4 različne sorte) posajenih na lokaciji Večna pot 111, Ljubljana, neposredno pred stavbo Vhoda v botanični vrt. Leta 2000 je prvo češnjo v tem nasadu posadila njena cesarska visokost, princesa Sayako.

Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je v letu 2014 pričel s pripravo projektne dokumentacije za novo zgradbo, poimenovano BTS-NIB, katere lokacija je enaka, kot je lokacija sedanje stavbe Vhoda v botanični vrt, ki je edina možna v zazidalnem načrtu za to območje. Ker se nasad češenj nahaja tako zelo blizu obstoječe stavbe, ki bo v začetni fazi gradnje porušena in na njenem mestu zgrajena nova stavba, je postalo očitno, da bo gradnja imela negativen vpliv na nasad. Zato je NIB v iskanje primernih rešitev za ohranitev nasada vključil vse zainteresirane deležnike in v nadaljnjih dveh letih aktivno komuniciral s predstavniki Zunanjega ministrstva, Japonske ambasade, Biotehniške fakultete in Botaničnega vrta. V letu 2015 je s ciljem, da pridobi strokovne predloge o možnih rešitvah problema nasada češenj, naročil študijo o nasadu japonskih češenj pri strokovnjakih Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS).

Kot navedeno je NIB v vseh teh letih proaktivno deloval v smeri iskanja ustreznih rešitev za ohranitev nasada, čeprav ni niti lastnik niti skrbnik nasada japonskih češenj. NIB je zgolj investitor in kot tak tudi imetnik pravnomočnega gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega pa nima nikakršne pravno formalne obveznosti v odnosu do reševanja problematike nasada. Lastnik zemljišča, na katerem je lociran nasad japonskih češenj, je Univerza v Ljubljani, preko katere skrbništvo nad nasadom izvaja Botanični vrt Biotehniške fakultete.

Citirana strokovna študija GIS, ki je bila predstavljena vsem prej naštetim deležnikom, poleg natančne analize »zdravstvenega« stanja nasada zaključuje, da pri zasnovi nasada »ni bila upoštevana možnost gradnje novega objekta NIB na mestu prejšnjega, saj so češnje posajene preblizu stavbe in novogradnja ni mogoča brez poškodb koreninskega sistema in krošenj češenj.« Prav tako je podan zaključek, da ob dejstvu, da investitor nima možnosti spreminjanja arhitekturne zasnove načrtovane zgradbe, gradbeni ukrepi med samo gradnjo v smeri ohranitve nasada brez škodnih posledic niso učinkoviti oziroma so neizvedljivi. Ob tem dodajamo, da so brez poškodb posameznih dreves v nasadu tudi brez realizacije investicije že sedaj onemogočeni vzdrževalni posegi na delu stavbe, ki meji na nasad oziroma vzdrževalni posegi na posameznih komunalnih vodih, ki tečejo neposredno pod ali med koreninami dreves.

S strokovno študijo so bile ob teh zaključkih predlagane štiri variante rešitve problematike nasada, v zvezi s katerimi trenutno potekajo številni dogovori v smeri iskanja optimalne rešitve.

Zato predlagamo štiri variante, ki po našem mnenju omogočajo ponovno obnovitev nasada sakur in gradnjo nove stavbe NIB:

• Vitalne češnje se za čas gradnje nove stavbe NIB presadi s koreninsko grudo v kontejnerje z ustreznim substratom in se jih posadi nazaj na dvignjeno in izboljšano rastišče po zaključku gradnje nove stavbe NIB.
• Vitalne češnje se presadi na novo lokacijo drugje, kjer bi zagotovili optimalne razmere za njihovo rast.
• Vzgoja novih sadik iz sort, ki so sedaj posajene v nasadu na podlage in na način, ki bi preprečeval sončni ožig debelc (tako, da se podlaga cepi na višini, kjer se začenja krošnja). Sadike se posadi na dvignjeno in izboljšano rastišče po gradnji nove stavbe NIB.
• Sadike (iz točke 3.) se posadi na optimalno lokacijo za rast češenj drugje.

Nacionalni inštitut bo gradnjo nove stavbe BTS-NIB izvedel v obdobju 2021 – 2023, pri čemer se bo tekom gradnje skupaj z vsemi udeleženimi aktivno prizadeval, da se realizira najustreznejša rešitev problematike nasada japonskih češenj.