18 nov
Spletna konferenca MSCA: "Krepitev uravnoteženih mobilnostnih tokov v Evropi"

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInNatisni

Spletna konferenca MSCA: "Krepitev uravnoteženih mobilnostnih tokov v Evropi"



15. in 16. novembra 2021 je potekala spletna konferenca namenjena enemu ključnih ukrepov programa Marie Sklodowska Curie (MSCA), to je mobilnosti štipendistov MSCA, s posebnim poudarkom na nacionalnih pogledih na mobilnost v tujino. Zbrane so nagovorile  dr. Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport,  Mariya Gabriel, bolgarska političarka in Evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje, mladino in šport ter doc. dr. Urška Lampe, prejemnica Marie Skłodowska-Curie Individual Fellowship (MSCA IF) štipendije, Università Ca’ Foscari, Benetke. Na prvem panelu dogodka so sodelujoči, med njimi tudi direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo prof. dr. Maja Ravnikar, obravnavali predvsem politične izzive držav članic MSCA za spodbujanje uravnoteženosti tokov mobilnosti v Evropi. Predstavljene so bile izkušnje NIB z različnimi projekti v okviru MSCA.


Spletna oblika konference je omogočila široko udeležbo štipendistov MSCA in drugih raziskovalcev na začetku kariere, ki so razpravljali o različnih vidikih mobilnosti v okviru MSCA. V središču je bila krepitev mobilnosti v Evropskem raziskovalnem prostoru, kroženje možganov, izboljševanje življenjskih in delovnih razmer ter neskladnost znanja in spretnosti s potrebami na trgu dela in v družbi. Cilj konference je bil okrepiti zavedanje o pomenu vzorcev mobilnosti raziskovalcev v EU ter poudariti dobre prakse reintegracijskih procesov in modelov mobilnosti štipendistov MSCA. Razprave so prispevale k oblikovanju novih orodij in ukrepov za boljše, stabilnejše, manj prekarne in dolgoročno urejene delovne razmere, usklajene z načrti kariernega razvoja mlajših štipendistov MSCA.

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki je eden izmed neodvisnih javnih raziskovalnih inštitutov za naravoslovne vede v Sloveniji vemo, da želimo postati še boljši, zato smo se odločili, da se pridružimo EURAXESS kot nacionalni kontaktni točki in aktivno prispevamo k programu “European Research Era”. Naši raziskovalci imajo številne izkušnje z različnimi projekti v okviru MSCA, npr. MIDAS je projekt MSCA-IF: Mikrobna razgradnja substratov, pridobljenih iz meduz, INEXTVIR je projekt MSCA-ITN: “Inovativno omrežje za usposabljanje naslednje generacije in zaporedje virusa” in NESTOR je projekt MSCA-RISE: “Nanomateriali za encimsko kontrolo toksičnosti oksidativnega stresa in nastajanja prostih radikalov”.



Prof. dr. Maja Ravnikar je koordinatorka projekta INEXTVIR - Innovative Network for Next Generation Training and Sequencing of Virome (2019 – 2023). INEXTVIR je mreža Marie Curie, ki jo financira Evropska komisija v okviru programa Obzorje 2020 in zaposluje 15 mladih raziskovalcev, ki sodelujejo na naslednjih področjih: rastlinska virologija, bioinformatika, virusna ekologija in epidemiologija, kmetijstvo, socioekonomija, družbeno komuniciranje, politika in zakonodaja. Usposabljanje poteka v petih državah EU, na evropskih univerzah, v raziskovalnih ustanovah in tudi v podjetjih tako v Belgiji, Franciji, Španiji, Sloveniji in v Veliki Britaniji.

Projekt se je začel eno leto pred pandemijo COVID-a, zato so bili naša prva delavnica in tudi vsi naslednji dogodki organizirani le na spletu. Kljub temu nam je uspelo ustvariti živahno komunikacijo preko »Slack« – programa za razpravo, pripraviti seminarje s povabljenimi predavatelji, najboljšimi znanstveniki na tem področju z vsega sveta. Na virtualnih delavnicah smo poleg znanstvenih tem pripravili tudi seminarje mehkih veščin, kot so etika v znanosti, enakost spolov, čuječnost, intelektualna lastnina, priprava projektnih predlogov itd. Čeprav je pandemija COVID-a močno spremenila predvideni način dela, smo se uspeli prilagoditi tako, da projekt poteka nemoteno, čeprav študentom, ki prihajajo iz 12 različnih držav Evropske unije in drugih delov sveta, zagotovo ni lahko. Vključenost NIB v projekt je omogočila sodelovanje z izjemnimi znanstveniki, strokovnjaki iz visokotehnoloških podjetij in odločevalci po vsej Evropi ter je postavila NIB na zemljevid odličnih raziskovalnih institucij. Prepričana sem, da se bo z dokončanjem nove stavbe BTS-NIB mednarodno sodelovanje še izboljšalo in da bomo še gostili podobne projekte. Rezultati tega projekta so pomembni za razvoj kmetijstva, saj rastlinski virusi povzročajo 50 % rastlinskih bolezni po vsem svetu. Izgube so ocenjene na 15 do 45 milijard evrov na leto zaradi zmanjšanja količine pridelkov in zmanjšanja kakovosti izdelkov. “ je povzela prof. dr. Maja Ravnikar.