05 apr
Je mogoče iz zraka določiti, ali nasade agrumov ogrožajo nevarne glive?

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInNatisni




Je mogoče iz zraka določiti, ali nasade agrumov ogrožajo nevarne glive?

 

 

Sodelavci NIB FITO so uspešno zaključili vodenje projekta »SMART-Surveillance: Spremljanje prisotnosti glivnih spor v zraku kot podpora oceni tveganja za zdravje rastlin«, ki ga je sofinancirala Evropska agencija za varnost hrane (EFSA).

Izbruhi bolezni rastlin predstavljajo veliko nevarnost za trajne nasade, saj lahko povzročijo ogromno škodo. Poseben izziv je ugotavljanje povzročiteljev bolezni, ki še niso prisotni v EU, a obstaja tveganje, da bi se lahko z globalno trgovino z rastlinskim materialom in pa preko razširjanja z vetrom ali žuželkami razširili k nam.

V projektu SMART-Surveillance so raziskovalci preverjali, ali bi lahko uporabili vzorčevalnike zraka (na sliki desno) in deževnice (na sliki levo) za napovedovanje prisotnosti spor glive, preden ta okuži rastline in povzroči razvoj bolezenskih znamenj. Vzorčili so zrak in deževnico ter s klasičnimi in molekularnimi tehnikami preverjali prisotnost karantenske glive Phyllosticta citricarpa, ki povzroča bolezen črne pegavosti agrumov (citrus black spot). Spore te glive se lahko prenašajo več 100 m daleč, zato je hitro zaznavanje prisotnosti tega patogena ključnega pomena za omejevanje širjenja po nasadih. Gliva se je v letu 2019 že razširila v severni Afriki, zato je tveganje prenosa v EU precejšnje.

Sodelavci NIB so v okviru projekta razvili in optimizirali tarčne in ne-tarčne molekularne metode, s katerimi v vzorcih zraka in deževnice lahko zaznajo DNK teh gliv. Najprej so optimizirali metodo izolacije DNK iz teh vzorcev in razvili ter validirali specifično metodo qPCR za določanje P. citricarpa. Metoda se bo dalje ovrednotila v okviru projekta Euphresco (CBS-Detect). Razvili so tudi postopek visokozmogljivega sekvenciranja glivne DNK, ki omogoča potrditev P. citricarpa in hkrati omogoča odkrivanje ter identifikacijo drugih gliv v teh vzorcih.

Prisotnost P. citricarpa so preverili v preko 600 vzorcih zraka in deževnice iz Malte, Grčije in Italije. Hkrati so te vzorce pregledali in analizirali lokalni fitosanitarni inšpektorji. V nobenem izmed vzorcev zraka ali deževnice, ulovljenem v obdobju od 2019 do 2021,  niso zaznali tarčne glive P. citricarpa, niti njenih bližnjih sorodnic. To je dobra novica glede na to, da je P. citricarpa že močno razširjena v Tuniziji in bi lahko ogrozila nasade na jugu EU. Delo se sedaj nadaljuje, kjer se v okviru projekta CBS-Epidemiology (EFSA) spremlja epidemijo P. citricarpa v nasadih limonovcev v Tuniziji.




Vzorčevalnik deževnice (levo) in zraka (desno) postavljen v nasadu pomaranč v Španiji (Foto: P. Kogovšek)