Na Nacionalnem inštitutu za biologijo, v okviru Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov, deluje v mednarodnem merilu vodilna skupina na področju biotremologije.

Biotremologija je veda, ki se ukvarja s produkcijo, širjenjem in zaznavanjem mehanskih vibracij podlage pri organizmih ter z vplivom zaznanih vibracij na njihovo vedenje. Gre za eno najstarejših oblik sporazumevanja, poleg tega pa tudi eno najbolj pogostih oblik zaznave informacij, prisotnih v okolju. Za večino živali je vibracijska komunikacija pomembnejša kot sporazumevanje z zračnim zvokom.

Uporablja jo več kot 230.000 živalskih vrst, tudi številni vretenčarji. Kot čutilna modaliteta je bila dolgo časa zapostavljena, saj ljudje teh signalov ne zaznavamo in za naše sporazumevanje nimajo bistvenega pomena in posledično jim raziskovalci donedavna tudi niso pripisovali pomembnejše vloge. V zadnjih letih veda pridobiva na pomembnosti in prepoznavnosti, saj ponuja številna nova spoznanja o do sedaj neznanih vidikih živalskega sveta ter omogoča nove pristope pri spremljanje biodiverzitete in možnost inovativnih, okolju prijaznejših pristopov nadzora nad škodljivci v kmetijstvu in gozdarstvu.

Raziskave vibracijske krajine (celote vseh vibracij biološkega, geofizikalnega in antropogenega izvora, ki so prisotne v določnem okolju) omogočajo sledenje vpliva antropogenih dejavnikov in dolgoročno spremljanje vpliva podnebnih sprememb na ekosisteme. Ljudje se navdušujemo nad zvoki nam neznanih in nedostopnih okolij in vibracijski signali živali so pogosto del bioakustične glasbe (http://projects.nib.si/biotremology2022/art-performance/; http://www.perovsek.si/en/about/).

Predavanja bodo po končani konferenci na voljo tudi na spletu Biotremology Youtube channel.

     

Foto: Dolichopoda araneiformis (N. S. Peljhan).    Foto: Graphosoma (A. Žunič Kosi).