14 sep
In memoriam: prof. dr. Jože Štirn

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInNatisni


Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep
kot zvezda na nebu.
(T. Pavček)


 

Danes se poslavljamo od zaslužnega prof. dr. Jožeta Štirna, pionirja morske biologije v Sloveniji, znanstvenega svetnika na Nacionalnem inštitutu za biologijo, rednega profesorja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, predvsem pa izjemnega človeka in znanstvenika, ki je svojo veliko ljubezen do morja in raziskovanja vsega, kar je z morjem povezano, udejanil z ustanovitvijo prve in do sedaj edine slovenske znanstvene institucije na področju raziskav morja.
 
Žalna seja Nacionalnega inštituta za biologijo in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v spomin na prof. dr. Jožeta Štirna bo v četrtek, 16. septembra 2021, ob 14. uri, v predavalnici B1 Biološkega središča.
Žalna knjiga bo od torka naprej v avli Biološkega središča. Vpis bo mogoč od 8. do 16. ure.

 
Upoštevajo se priporočila NIJZ.


Prof. dr. Jože Štirn (1934-2021)




Konec avgusta se je poslovili bivši predstojnik Morske biološke postaje NIB kolega prof.dr. Jože Štirn, upokojeni znanstveni svetnik na Nacionalnem inštitutu za biologijo in upokojeni redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Rodil se je leta 1934 v Ljubljani, po končani klasični gimnaziji leta 1946 je študiral biologijo na Univerzi v Ljubljani. Še pred diplomo (1965) je postal direktor Zavoda za raziskovanje morja v Portorožu (1962), kjer je organiziral obsežno raziskovanje pelagiala severnegan Jadrana s temeljnimi oceanografskimi in kemijskimi meritvami, predvsem pa analizami fitoplanktona. S te tematike je tudi leta 1968 doktoriral na ljubljanski univerzi in naslednje leto izdal pri SAZU odmevno disertacijo v knjižni obliki z naslovom “Pelagial severnega Jadrana”. Delo, v katerem je med prvimi opozoril na vpliv dotoka hranil s Pada, ostaja eden izmed temeljev oceanografskega znanja o severnem Jadranu. Po letu 1968 je vodil Oddelek za bentoške nevretenčarje ameriškega Inštituta Smithsonian v Salamboju v Tunisu. Leta 1970 se je vrnil v domovino in prevzel vodenje Morske biološke postaje Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani v Portorožu. S praktičnimi izkušnjami iz biološke oceanografije ter z bogatimi mednarodnimi zvezami je podprl začetne korake novoustanovljene postaje in njene mlade raziskovalne skupine. Začel je z obsežnim raziskovalnim projektom, ki je vključeval raziskave bioloških, fizikalnih in kemijskih lastnosti obalnega morja vključno s pritoki, morskega rastlinstva in živalstva ter morskih združb in onesnaženja so bile osrednje teme razsiskav. Lokalna ribja industrija (Delamaris) je podprla raziskave populacijske dinamike in ekologije malih pelaških rib, predvsem sardele in inčuna, pa tudi možnosti gojenja školjk. Ker so zaprta in obalna morja, kakršno je tudi Jadransko in še posebej severni Jadran, med najbolj ogroženimi, se je raziskovalna skupina pod vodstvom J. Štirna usmerila v raziskave onesnaženja morja z različnimi onesnaževali, med katerimi so izstopale težke kovine (z Institutom Jožef Stefan in Kemijskim inštitutom) in pesticidi (s Kmetijskim inštitutom). Podobno kot v mnogih obalnih območjih so se tudi v severnem Jadranu pokazale posledice prekomernega vnosa hranil s pogostimi cvetenji fitoplanktona, velikimi masami nekaterih pridnenih alg in pomanjkanjem kisika v slojih na dnu morja. Raziskovalna skupina si je kmalu pridobila ugledno mesto v sredozemskem prostoru, zlasti z inovativnimi raziskavami antropogeno pogojene evtrofikacije. Izvirno zasnovan dveletni kontrolirani poskus odvajanja komunalnih odplak v zgrajeni bazen v Strunjanski laguni je nazorno prikazal posledice vnosa nečiščenih komunalnih odplak v obalnem ekosistemu, ki smo jih sicer lahko desetletja spremljali v notranjosti Koprskega zaliva. Na osnovi teh izsledkov je prof. J. Štirn formuliral smernice za odvajanje komunalnih odplak na Obali, ki so temeljile na ustreznih čistilnih napravah in daljših podvodnih izpustih v morje, in so danes vidne v Piranu. V istem času je J. Štirn v okviru MBP zasnoval uspešno mednarodno poletno šolo z uglednimi domačimi in tujimi predavatelji, ki ji je Medvladna oceanografska komisija Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Intergovernmental Oceanographic Commission of United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization – IOC-UNESCO) podelila status regionalnega izobraževalnega centra za temeljno in aplikativno ekologijo. Kot izredni in nato redni profesor je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja poučeval oceanografijo, ekologijo morja in ribiško biologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in bil mentor več diplomantom, magistrantom in doktorantom.

Za razvoj MBP je bila zelo pomembna vzpostavitev regionalnega programa za Sredozemsko morje (Sredozemski akcijski načrt, Mediterranean Action Plan – MAP) v okviru Programa Združenih narodov za okolje (United Nations Environment Programme – UNEP) leta 1975, v katerem MBP sodeluje še danes. Na osnovi njegovih odmevnih znanstvenih objav iz tistega obdobja sta mu UNEP in FAO pri OZN poverila pripravo projekta raziskovanj ekoloških vplivov morskega onesnaževanja v Sredozemlju s sedežem v Alžiru. Vse to je bistveno prispevalo k še vedno trajajočemu sodelovanju Morske biološke postaje v mediteranskih projektih teh organizacij, financiranju raziskovalne opreme in štipendiranju sodelavcev MBP v tujini. Prof. Štirnu s sodelevci je kasneje uspelo pridobiti nove prostore za postajo ulici Fornače v Piranu in jih preurediti v sodoben morski raziskovalni center. S tem je prof. Štirn zaslužen ne le za razvoj Morske biološke postaje, temveč tudi za mednarodni ugled ustanove, ki danes deluje kot organizacijska enota Nacionalnega inštituta za biologijo.

V začetku osemdesetih let je prof. Štirn odšel v tujino. Zaposlil se je pri medvladni komisiji za oceanografijo pri UNSECO z večletnimi misijami v Jemnu, Adenu in v Kamerunu. Med letoma 1988 in 1990 je bil profesor na Univerzi v Nici. Nato je prevzel odprto profesuro na Univerzi Sultan Qaboos v Omanu ter poučeval biološko oceanografijo in ekologijo morja. Kot svetovalec je načrtoval in upravljal tamkajšnji nacionalni program ribištva in sodeloval na ekspedicijah v Indijskem oceanu in Perzijskem zalivu. Raziskoval je oceanografske razmere, bioprodukcijo in združbe morskih organizmov ter zbral množico planktonskih vzorcev in v sklopu projekta Tethys pripravljal monografijo in atlas planktonskih alg Sredozemskega morja, Indijskega oceana in obrobnih morij. Po njem so poimenovali nov rod rdečih alg Stirnia prolifera in sedem živalskih vrst. Vrsto let je predaval na Université Internationale de la Mer v Cagnes-sur-mer, ki mu je leta 2002 podelila naziv zaslužnega profesorja. Še v pokoju je v letih 2005-2009 vodi projekt o vplivih delovanja Luke Koper na onesnaževanje Koprskega zaliva. Od leta 1992 je bil dopisni član Evropske akademije za okoljske znanosti v Tübingenu. Leta 2012 je prejel Veliko nagrado Nacionalnega inštituta za biologijo za življenjsko delo.

Prof. J. Štirn je bil naravoslovec širokih pogledov, pa potapljač, limnolog, oceanograf, predvsem pa morski fitoplanktolog in ekolog. Že zgodaj je spoznal nujnost povezave ekologije morja z oceanografijo, kemijo in mikrobiologijo morja. Njegova znanstvena zapuščina obsega predvsem izsledke o biološki oceanografiji pelagiala in ribiški biologiji male plave ribe v severnem Jadranu ter marikulture, predvsem pa o odvajanju in vplivih odpadnih vod na obalno morje in s tem povezane evtrofikacije. Tako je postavil temelje za kasnejše specializirano raziskovalno delo na posameznih segmentih morske ekologije na Morski biološki postaji. S številnimi prispevki v poljudno-znanstvenih revijah in dnevnem časopisju je pomembno prispeval k osveščanju javnosti o onesnaževanju morja, opozarjal pa je tudi na njegovo bogastvo in možnost izkoriščanja. Njegovi prispevki so navdušili številne kasnejše strokovnjake s področja morskih ved na Morski biološki postaji in drugod.  
 
(pripravil prof. dr. Jadran Faganeli)


Pomembnejša bibliografija prof. dr. Štirna

ŠTIRN, J., BRESSAN, G., GHIRARDELLI, L.A., BABBINI, L., 2000. Calcareus structures built by the coralline alga Pneophyllum confervicola (Kützing) Chamberlain (Corallinales, Rhodophyta) in a marine cave in the Gulf of Oman. Annales: anali za istrske in mediteranske študije, Series historia naturalis 10, 219-226.

GRAY, J.S., MCINTYRE, A.D., ŠTIRN, J., 1992. Manual of methods in aquatic environment research. Part 11, Biological assessment of marine pollution, (FAO fisheries technical paper, 324). Rome: Food and agriculture organization of the United Nations, 49 pp.

AUBERT, M., REVILLON, P., ŠTIRN, J., PINCEMIN, J.M., AUBERT, J., FANUKO, N., OGOREVC, B., MAGAZZU, G., CORTESE, G., DECEMBRINI, F., PUBLICANO, G., ARENA, G., 1989. Mers d'Europe: etudes hydrologiques, chimiques et biologiques. 1er tome, Detroit de Messine. Revue internationale d'océanographie médicale 95-96, 1-88.

VUČAK, Z., ŠKRIVANIĆ, A., ŠTIRN, J., 1982. "Andrija Mohorovičić": 1974-1976: izvještaj i rezultati oceanografskih istraživanja Jadranskog mora = reports and results of the oceanographic investigations in the Adriatic Sea: osnovni fizički, kemijski i biološki podaci = basic physical, chemical and biological data. Split: Hidrografski institut jugoslavenske ratne mornarice, 175 pp.

SALIHOGLU, I., FAGANELI, J., ŠTIRN, J., 1980. Chlorinated hydrocarbons (pesticides and PCBs) in some marine organisms and sediments in an experimentally polluted ecosystem in the lagoon of Strunjan (North Adriatic) and its surroundings. Revue internationale d'océanographie médicale 58, 3-9.

MALEJ, A., AVČIN, A., FAGANELI, J., FANUKO-KOVAČIĆ, N., LENARČIČ, M., ŠTIRN, J., VRIŠER, B., VUKOVIČ, A., 1979. Modifications of an experimentally polluted ecosystem in the Lagoon of Strunjan, North Adriatic. V: 4es journees d’etudes sur les pollutions marines en Mediterranee, Antalya 24-27 Novembre 1978, Rapports et Proces Verbaux des Réunions - Commission Internationale pour l'Exploration Scientifique de la Mer Méditerranée, 423-429 pp.

KOSTA, L., RAVNIK, V., BYRNE, A.R., ŠTIRN, J., DERMELJ, M., STEGNAR, P., 1978. Some trace elements in the waters, marine organisms and sediments of the Adriatic by neutron activation analysis. Journal of radioanalytical chemistry 44, 317-332.

ŠTIRN, J., 1975. Obstacles to adequate treatment due to the presence of biologically active, sewage-borne compounds. V: PEARSON, E.A., FRANGIPANE, E.F. Marine pollution and marine waste disposal, (Progress in Water Technology). Oxford; New York: Pergamon 147-153 pp.

ŠTIRN, J., 1975. Criteria for marine waste disposal in Yugoslavia. V: PEARSON, E.A., FRANGIPANE, E.F. Marine pollution and marine waste disposal, (Progress in Water Technology). Oxford; New York: Pergamon. 57-66 pp.

ŠTIRN, J., AVČIN, A., KERŽAN, I., MARCOTTE, B.M., MEITH, N., VRIŠER, B., VUKOVIČ, A., 1975. Selected biological methods for assessment of marine pollution. V: PEARSON, E.A., FRANGIPANE, E.F. Marine pollution and marine waste disposal, (Progress in Water Technology). Oxford; New York: Pergamon, 307-327 pp.

MATJAŠIČ, J., ŠTIRN, J., AVČIN, A., KUBIK, L., VALENTINČIČ, T., VELKOVRH, F., VUKOVIČ, A., 1975. Flora in favna Severnega Jadrana, Prispevek 1 = The flora and fauna of the North Adriatic, Contribution 1. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 54 pp.

ŠTIRN, J., KUBIK, L., 1974. Prispevki k poznavanju migracij in obsega populacij sardele in inčuna v Severnem Jadranu = Contributions to the knowledge of migrations and the volume of the pilchard and anchovy populations in the Northern Adriatic. Acta Adriatica 16, 401-422.

ŠTIRN, J., KERŽAN, I., KUBIK, L., 1974. Možnosti za razvoj industrijskih marikultur ob uporabi fertilizacije primarnih producentov z organskimi odpadnimi vodami = The possibilities of development of industrial maricultures by using the organic waste waters for the fertilization of primary producers. Acta Adriatica 16, 423-434.

KERŽAN, I., LENARČIČ, M., ŠTIRN, J., 1974. Recycling of organic pollutants in maricultures III : mass-cultures of selected phytoplankters fertilized by sewage and utilization of crops in secondary productivity. Revue internationale d'océanographie médicale 34, 73-94.

ŠTIRN, J., AVČIN, A., CENCELJ, J., DORER, M., GOMIŠČEK, S., KVEDER, S., MALEJ, A., 1974. Pollution problems of the Adriatic Sea: an interdisciplinary approach. Revue internationale d'océanographie médicale 35/36, 21-78.

ŠTIRN, J., 1973. Plankton biomass of the Mediterranean during late spring 1969. Rapports et Proces Verbaux des Réunions - Commission Internationale pour l'Exploration Scientifique de la Mer Méditerranée 21, 541-544.

ŠTIRN, J., 1972. The general oceanological characteristics of the North Adriatic during 1965. Rapports et Proces Verbaux des Réunions - Commission Internationale pour l'Exploration Scientifique de la Mer Méditerranée 20, 631-634.

ŠTIRN, J., 1971. The general planktonological characteristics of the North Adriatic during 1965. Rapports et Proces Verbaux des Réunions - Commission Internationale pour l'Exploration Scientifique de la Mer Méditerranée 20, 425-426.

ŠTIRN, J., 1971. Ecological consequences of marine pollution. Revue internationale d'océanographie médicale 24, 13-46.

ŠTIRN, J., 1971. Modifications of some Mediterranean communities due to marine pollution. Thalassia Jugoslavica 7, 401-413.

ŠTIRN, J., 1969.The distribution of the pelagic organic matter in North Adriatic. Rapports et Proces Verbaux des Réunions - Commission Internationale pour l'Exploration Scientifique de la Mer Méditerranée 19, 755-758.

ŠTIRN, J., 1969. Pelagial severnega Jadrana: njegove oceanološke razmere, sestav in razpodelitev biomase tekom leta 1965 = The north Adriatic pelagial: its oceanological characteristics, structure and distribution of the biomass during the year 1965. Razprave 12/2, 41-132.

ŠTIRN, J., 1969. Prilog poznavanju kvantiteta i raspodjele pelagijske biomase u sjevernom Jadranu. Thalassia Jugoslavica 5, 361-367.]

ŠTIRN, J., KRALJ, Z., RICHTER, M., VALENTINČIČ, T., 1969. Prilog poznavanju jadranskog koraligena. Thalassia Jugoslavica 5, 369-376.

ŠTIRN, J., 1968. The consequence of the increased sea bioproduction caused by organic pollution and possibilities for the protection. Revue internationale d'oceanographie  medicale 10, 123-129.

ŠTIRN, J., 1968. The pollution of Lake Tunis. Revue internationale d'oceanographie medicale 19, 99-105.