Odprta znanost

Odprta znanost

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInNatisni
a. Založniki


Raziskovalci lahko objavljate v odprtem dostopu pri sledečih založnikih/e-zbirkah pod naslednjimi pogoji. Če založnik/e-zbirka ni navedena, precej verjetno v njej te pravice nimamo. Informacije so okvirne.

Za več informacij kliknete na naslov zbirke ali se obrnete na vesnamia.ipavec@nib.si.

 

Založnik/e-informacijska zbirka

vačerji/ popust pri objavi v odprtem dostopu

De Gruyter

(3 skupni) vavčerji

Oxford University Press

vavčerji šele od leta 2024

Taylor & Francis

(36 skupni) vavčerji

Wiley

1 vavčer

Elsevier - ScienceDirect

2 vavčerja

Brill

popust

MDPI (neposreden dogovor z založnikom izven konzorcija

10 % popust

 

b. Založniška politika revije


Pred oddajo članka v objavo
 preverite založniško politiko revije v orodju Journal Checker Toolhttps://journalcheckertool.org/ ali Sherpa Romeohttps://v2.sherpa.ac.uk/romeo/ ali se obrnite na vesnamia.ipavec@nib.si.

 

c. Upravičeni stroški objav


Pogoji za povračilo stroškov objav
 v razpisu ARIS za leto 2023 (Javni razpis za povračilo stroškov znanstvenih objav v odprtem dostopu za leto 2023):

  • znanstvena objava, ki je predmet povračila stroškov APC, je objavljena v odprtem dostopu,
  • znanstvena objava je skladno s pravilnikom razvrščena vsaj v kategorijo A' glede na seznam BIBLIO-A,
  • izpolnjuje enega od sledečih pogojev:
    • objava v odprtodostopni reviji (celotna vsebina revije je odprtodostopna).
    • odprta objava v naročniški reviji, ki je del preoblikovalnih pogodb in je zmanjkalo vavčerjev.
    • odprta objava v naročniški reviji in prijavitelj ni član nacionalnega konzorcija za preoblikovalne pogodbe z založniki naročniških znanstvenih revij.
    • odprta objava v naročniški reviji, ki ni del preoblikovalnih pogodb, jo pa založniki deklarirajo kot preoblikovalno revijo.
    • odprta objava v naročniški reviji in prijavitelj še ni sklenil preoblikovalne pogodbe z založniki.
    • odprta objava v okviru kakršnekoli druge platforme za recenzirane znanstvene objave.

Med sporne revije prištevamo plenilske revije, ki se predstavljajo kot ugledne in na lažne revije, ki ugrabijo identiteto druge revije. Zanje je značilno, da ne izpolnjujejo uveljavljenih standardov znanstvenih objav in navajajo neresnične ali zavajajoče metrike o svoji vplivnosti. Ker obstajajo postopki za preverjanje kredibilnosti in dejanske indeksiranosti revij, priporočamo, da se za informacije v zvezi z revijo, v kateri želite objaviti obrnete na vesnamia.ipavec@nib.si.

 

 

a Minimalni oblikovni standardi publikacije



Minimalni oblikovni standardi za znanstvene monografije in visokošolske učbenike, ki izidejo v založništvu NIB:

  • Na sprednji strani ovitka je naveden naslov, avtor oz. urednik ter logotip NIB-a.
  • Na zadnji strani ovitka je objavljena črtna koda, izpeljana iz ISBN številke publikacije.
  • Na notranji naslovni strani je naveden naslov, avtor oz. urednik, logotip NIB-a ter kraj in letnica izida.
  • Publikacija vsebuje obvezne elemente kolofona v skladu z Zakonom o obveznem izvodu publikacij kot sledi:
    • naslov, pri prevodu tudi izvirni naslov;
    • ISBN (International Standard Book Number) in CIP (Cataloging in Publication) zapis;
    • navedbo naziva ali imena nosilca avtorskih pravic ali avtorske licence, npr. Creative Commons ali © Nacionalni inštitut za biologijo, leto;
    • navedbo izdaje, dotisa, ponatisa, dopolnitve ipd.;
    • osebno ime avtorja ali avtorjev;
    • navedbo recenzentov, razen če obstaja zahteva po slepem recenziranju;
    • točen naziv založnika in odgovorno osebo (direktor(ica) NIB);
    • leto izida;
    • število natisnjenih izvodov;
    • maloprodajno ceno;
    • navedbo javnega financerja, če je publikacija izdana z javnimi sredstvi;
    • v primeru e-publikacije tudi DOI (Digital Object Identifier).

b. Bibliografska obdelava pred izidom

Publikacija mora biti oblikovno in tehnično skladna s slovensko zakonodajo ter z založniškimi standardi v slovenskem in mednarodnem raziskovalnem prostoru. Avtorji ali uredniki uporabijo pripravljene vzorce naslovnih strani in se za informacije obrnejo na vesnamia.ipavec@nib.si.

Avtor ali urednik publikacije, za katero je predviden CIP zapis, mora pred njenim izidom posredovati v knjižnico: 

  • v primeru publikacije, predvidene za tisk: naslovno stran, kolofon in kazalo vsebine,
  • v primeru e-publikacije: celotno publikacijo v PDF formatu, 
  • pri publikacijah za prodajo tudi izjavo finančno-računovodske službe o določitvi maloprodajne cene.

Knjižnica v 7 dneh pridobi CIP zapis, ISBN številke in morebitno oznako DOI ter jih posreduje avtorju ali uredniku. 

c. Obvezni izvodi

Število obveznih izvodov tiskanih publikacij:

  • znanstvena monografija, izdana na fizičnem mediju: 21 izvodov (od tega 16 izvodov po ZOIP, 5 izvodov za knjižnico).
  • druga monografija, zbornik posvetovanj – 21 izvodov (od tega 16 obveznih izvodov po ZOIP, 5 izvodov za knjižnico).

 



Publikacija je javnosti namenjena in na katerem koli mediju objavljena izrazna oblika dela; sinonim: objava.

Odprti dostop do publikacij
pomeni, da je celotno besedilo publikacije brezplačno dostopno na svetovnem spletu, na založnikovi spletni strani ali v repozitoriju. Avtor obdrži materialne avtorske pravice in pri objavi publikacije izdajatelju dovoli objavo. Dovoljena in nedovoljena uporaba publikacije je označena z licencami, na primer Creative Commons.

Odprtodostopna revija je revija, katere vsi članki so odprtodostopni (do celotne vsebine revije dostopamo brez naročnine). Objave v njih so navadno plačljive (APC). Revije morajo uporabljati avtorskopravni model, po katerem avtor obdrži materialne avtorske pravice, vendar obvezno omogoči nadaljnjo uporabo (pogosto uporabljane licence Creative Commons); zanje velja zlati odprti dostop. Odprti dostop v revijah, ki avtorjem brezplačno objavijo članke v odprtem dostopu pa imenujemo diamantni odprti dostop. Zeleni odprti dostop predstavlja odprto dostopnost znanstvenih del, objavljenih v naročniških revijah, ki jih je avtor (ali nekdo v njegovem imenu) v obliki recenziranega rokopisa (angl. AAM or postprint) arhiviral v repozitorijih. Njihova dostopnost je pogosto omejena s časovno zaporo, t.i. embargom.

DiRROS – Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije: Skupni repozitorij slovenskih raziskovalnih organizacij, med drugim tudi Nacionalnega inštituta za biologijo. V obdobju 2014–2016 je Nacionalni inštitut za biologijo sodeloval z repozitorijem SciVie. DiRROS je organiziran po predpisanih standardih in priporočilih OpenAIRE, kar omogoča izmenjavo njegovih vsebin s pomembnimi informacijskimi zbirkami. Prav tako izpolnjuje zahteve o odprtem dostopu do rezultatov raziskav, sofinanciranih z javnimi sredstvi, Evropske komisije, slovenske zakonodaje, institucionalnih politik in financerjev.

dCOBISS – Digitalni repozitorij COBISS.SI.
Embargo je časovna omejitev prostega dostopa do publikacije.

.