Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov

20 apr
Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInNatisni

Sodelavci Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov proučujemo biološke procese od nivoja celice do ekosistemov. Ustvarjamo vrhunsko znanje, potrebno za celostno razumevanje organizmov in njihove vloge v okolju, od nevronalnih mehanizmov zaznavanja okolja in komunikacije med celicami do interakcij v ekosistemih. Naše interdiscplinarno znanje in izkušnje uporabljamo za predloge učinkovitejših naravovarstvenih ukrepov in bolj trajnostnih posegov v okolje.

Vodja oddelka: doc. dr. Meta Virant Doberlet



Raziskave

Živčevje jamske kobilice (Troglophilus neglectus) : centralne projekcije vibracijsko občutljivih senzoričnih nevronov. Barvano z barvilom neurobiotin, na katerega so vezana protitelesa s fluorescentnim označevalcem streptavidin (avtor: Nataša Stritih)

Nevrobiologija

Naše raziskave so osredotočene na nevrobiološki nivo vibracijske komunikacije kot podlage vedenjskih odzivov žuželk. Preučujemo funkcionalne ter morfološke lastnosti posameznih vibracijskih receptorjev in internevronov ter procesiranje vedenjsko relevantnih vibracijskih dražljajev. Vibracijsko komunikacijo na nivoju živčevja raziskujemo na dveh modelnih žuželkah – stenici zeleni smrdljivki in jamski kobilici.


Škržatek iz rodu Aphrodes (avtor: Anka Kuhelj)

Komunikacija žuželk

Sporazumevanje je pomemben element vsakega vedenja povezanega z razmnoževanjem in preživetjem živali v okolju. Učinkovitost sporazumevanja je odvisna od zmožnosti, da se osebki iste vrste prepoznajo in najdejo. Biotsko in abiotsko okolje živali določa omejitve, to pa vpliva na zanesljivost sporočanja in sprejemanja informacij. Naše raziskave so osredotočene na vibracijsko komunikacijo, kjer so v ospredje postavljene raziskave komunikacijskih omrežij.


Ekofiziologija

Ekofiziologija

Z različnimi fiziološkimi in biokemijskimi metodami raziskujemo odziv organizmov (mikroorganizmov, rakov, žuželk, rib, plazilcev…) na različne okoljske dejavnike in na izpostavljenost tujim snovem v okolju (npr. fitofarmacevtskim sredstvom, težkim kovinam…). Zaradi sprememb v okolju, ki so posledica aktivnosti človeka (globalne spremembe, evtrofikacija, vnos tujerodnih vrst…), lahko na osnovi ekofizioloških raziskav sklepamo na morebitne spremembe v strukturi in delovanju ekosistemov.


Čmrlji so pomembni opraševalci divjih in kmetijskih rastlin (avtor: Danilo Bevk).

Čebele in divji opraševalci

Raziskujemo učinke pesticidov ne čebele. Zlasti nas zanimajo učinki odmerkov, ki ne povzročijo smrti, vendar pa vplivajo na vedenje, zato je njihovo delovanje veliko bolj prikrito. Na področju bolezni raziskujemo možnosti selekcije odpornosti kranjske čebele na tujerodno zajedavsko pršico varojo. Raziskujemo tudi možnosti uporabe čebel za raznos bioloških zaščitnih sredstev na cvetove rastlin. Poleg medonosne čebele raziskujemo tudi divje opraševalce, kot so čmrlji in čebele samotarke.


Oscilogram in sonogram zvočnih signalov ličinke rdečega palmovega rilčkarja (avtor: Maja Zorović).

Nadzor škodljivcev

Razvijamo inovativne tehnike za zgodnjo detekcijo in vedenjsko manipulacijo žuželčjih škodljivcev na podlagi vibracij. Z laserskimi vibrometri registriramo šibke vibracije, ki jih proizvajajo žuželke v rastlinah, in z njimi zaznavamo ličinke hroščev v lesu ter komunikacijske signale stenic in škržatkov.

taksonomija

Taksonomija

V skupini so strokovnjaki za identifikacijo naslednjih skupin organizmov: nižji raki (Cladocera, Copepoda in Ostracoda), potočni raki (Astacidae), hrošči in ptiči.


Ekologija celinskih voda

Ekologija celinskih voda

Člani skupine raziskujejo vodne ekosisteme in različna vodna telesa: naravna in umetna jezera, reke, mokrišča in podzemne vode.


Ekologija kopnega

Ekologija kopnega

Raziskave kopnega vključujejo proučevanje vpliva človeka na okolje. Merilo za ugotavljanje prizadetosti so skupine organizmov, ki v okolju predstavljajo najpomembnejše elemente združb (ptiči, žuželke, rastline).


Naravovarstvo

Naravovarstvo

Raziskave so usmerjene v ugotavljanje stanja narave, od biotopov in okoljskih razmer do stanja organizmov in habitatov, ki so odraz teh razmer. Ugotavljamo motnje in vpliv človeka na okoljske spremembe.