27 sep
Rastline ne morejo zbežati, če jim okolje ne ustreza!

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInNatisni


Rastline ne morejo zbežati, če jim okolje ne ustreza!



V Biološkem središču v Ljubljani je Slovensko društvo za biologijo rastlin, ki praznuje 40 letnico ustanovitve, pretekli teden organiziralo mednarodno konferenco z naslovom Rastline v spreminjajočem se okolju.

Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), prof. dr. Maja Ravnikar je v uvodnem nagovoru poudarila aktualnost konference zaradi vse bolj zaskrbljujočih okoljskih razmer, upada biotske raznovrstnosti in nestabilnih geopolitičnih razmer. Rastline so temelj prehranske varnosti in hkrati blažijo negativne vplive klimatskih sprememb v okolju.

»Tudi na Nacionalnem inštitutu za biologijo deluje močna raziskovalnaa skupina, ki se ukvarja s temi izzivi. Združuje strokovnjake različnih ved - biologije, biotehnologije, mikrobiologije, bioinformatike, ki s klasičnimi in sodobnimi pristopi sistemske biologije iščejo rešitve za prihodnost. Po selitvi v novo stavbo BTS-NIB konec leta 2022 bodo raziskovalci imeli še boljše pogoje dela, kar bo nedvomno prispevalo k znanstveni odličnostiraziskav na NIBa, v Sloveniji in izven meja.« je povedala prof. dr. Ravnikar.

Predsednico Društva za biologijo rastlin, dr. Špelo Baebler, je veselilo, da so lahko po dolgem obdobju virtualnih srečanj v Ljubljani spet gostili skoraj 100 udeležencev konference iz 11. različnih držav. »Dva dneva smo razpravljali o raziskavah, ki podpirajo prilagoditev kmetijstva na zaostrene podnebne razmere in hkrati prehod k bolj trajnostni pridelavi. Velikokrat pozabimo, da spremenjene okoljske razmere ne pomenijo samo nevarnost širjenja človeku nevarnih mikroorganizmov, ampak tudi povzročiteljev rastlinskih bolezni in škodljivcev. Tudi o teh in o njihovih interakcijah z rastlinami je tekla beseda. Za konec pa smo se posvetlili vplivu klimatskih sprememb na naravne ekosisteme. Težko dovolj poudarim njihovo vrednost , ampak propadanje le-teh ima velike in dolgoročne posledice za človeštvo. Zato je prav, da se sprašujemo tudi, ali bodo naši vnuki še uživali razkošje slovenskih gozdov? Ali pa se bodo morali zanamci prilagoditi na drugačno, degradirano naravo?,« je dr. Baebler na kratko povzela zanimivo vsebino konference.