09 feb
Costa Rica 2023 - Raziskovalna študentska odprava 5

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInNatisni

Costa Rica 2023

Raziskovalna študentska odprava 5

Piše: Marina Dermastia


Rdečeokica (žaba) width=

Rdečeokica.



Po še enem krasnem dnevu v Bahia Drake smo se zgodaj zjutraj odpravili na naš zadnji večji postanek – Monteverde. Mokro (= ko se val umakne tečeš po vodi do čolna in se nanj povzpneš) vkrcavanje je vedno malo zaskrbljujoče, a jutro je bilo mirno, morje prav tako. Čoln, ki je prišel po nas se je zdel sicer malo majhen za vso goro prtljage, ki jo imamo in za našo skupino dvajsetih. Kapitan nam je nekako razložil, da krca na čoln prtljago, mi pa smo razumeli, da po nas pride drug čoln. Z veliko spretnostjo so brez ene same kapljice na prtljagi naložili vso in odpluli na sredo zaliva. Po kar dolgem čakanju in opazovanju, kaj na čolnu počnejo, je čoln priplul nazaj, vsa prtljaga je izginila v nevidne prostore pod palubo in že smo se v isti čoln nakrcali vsi. Enourna vožnja do vasice Sierpe v estuariju istoimenske reke je minila ob zadnjem uživanju na mangrovske sestoje in odkritju navadnega potuja (Nyctibius griseus), ki je mirno spal ob pretvarjanju v suho vejo na vrhu suhega drevesa. V Sierpeju nas je že čakal naš stari znanec Rafa, šofer avtobusa na vseh naših prejšnjih potovanjih v Kostariko in nas odpeljal proti Kraju Tarcoles, kjer smo opazovali z mosta velikanske ameriške krokodile na njihovem običajnem počivališču. Na drugi strani mostu nas je zapustil Flocoloco in pričakal naš glavni kostariški gostitelj dr. Werner Huber. Pot do Monteverdeja je minila v Wernerjevem slogu z bogatimi sadnimi degustacijami v obcestnih prodajalnah.  

Monteverde je naravoslovni dragulj Kostarike in kot tak tudi ena glavnih eko-turističnih destinacija. Po pisanju časopisa Newsweek je Monteverde 14 kraj na planetu, ki ga moraš obiskati preden izgine. Območje predstavlja oblačni tropski gozd, ki leži  približno 1400 metrov nad morjem, s povprečno letno temperaturo 18 °C in letno količino padavin 3000 mm. Vlažnost je med 74 in 97 %. Medtem ko smo bili od prej navajeni bolj na zadnjo, nam je Monteverde danes pokazal svojo redko sončno stran. Še več, po desetih letih naših odprav v Kostariko, smo danes prvič videli kralja družine trogonov – kvecala (Pharomachrus mocinno). Le s težavo smo ga opazili z enega od visečih mostov visoko v krošnjah tega tropskega gozda, saj se odtenki neverjetne smaragdne barve njegovega perja dobesedno zlivajo z zelenilom ozadja. Ob uživaškem opazovanju tega na videz tako barvitega ptiča, le težko verjameš, da je v resnici rjav. Njegova peresa barva melanin, ki je razporejen v trakovih, enakomerno razporejenih 5400 angstremov narazen. To povzroča interfrenco, ki ujame večino barv svetlobe, a odbijajo zeleno svetlobo. Zaradi podobnega interferenčnega vzorca z različnimi razmiki na krilih, smo na potovanju večkrat občudovali tudi čudovito modrino metulja Morpho. Po sprehodu po krošnjah smo obiskali monteverdski insektarij, kjer pa smo ob vseh zanimivih žuželkah in predvsem metuljih, imeli še bližnje srečanje z modrogrlim tukaneton (Aulacorhynchus caeruleogularis) in motmotom (Momotus momota). Pozno popoldne smo nadaljevali v stari kvekerski sirarni, rezervatu za kolibrije, odlični kostariški kavarni in ga zaključili s padcem sonca v Pacifik nad obalo polotoka Nicoya pod nami.

Jutri zapuščamo Monteverde in njegovo biološko postajo, kjer bivamo in gremo počasi nazaj v San Jose.