13 feb
Uradna otvoritev Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo s podelitvijo Zeievih nagrad

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInNatisni

Uradna otvoritev Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo s podelitvijo Zeievih nagrad – pogled v prihodnost slovenske znanosti, ki z opremo in novimi prostori obeta mednarodni preboj v doseganju raziskovalne odličnosti

 
Ljubljana, 13. februar 2024 – Nacionalni inštitut za biologijo je včeraj, ob nagovoru slavnostnega govornika, ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Igorja Papiča, otvoril Biotehnološko stičišče (BTS-NIB). BTS-NIB predstavlja mejnik v razvoju slovenske znanosti in je rezultat 15-letnih prizadevanj za izgradnjo raziskovalne infrastrukture visoke kakovosti.


Ob uradni otvoritvi tehnološko izjemno zahtevnega objekta, ki je bil financiran s kohezijskimi sredstvi EU (80 %) in sredstvi proračuna Republike Slovenije (20 %), skupaj v vrednosti približno 36 milijonov EUR, je minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Igor Papič, poudaril: »Nova stavba predstavlja izredno pomemben napredek pri materialnih pogojih. Če imamo ustrezne prostore za raziskave in pa še bolj pomembno, ustrezno raziskovalno opremo, je seveda delovanje raziskovalcev bistveno lažje in bolj učinkovito.« V letu 2023 je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) BTS-NIB uradno prepoznalo kot enega od izstopajočih projektov Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Gostiteljica, direktorica NIB, prof. dr. Maja Ravnikar, je ob otvoritvi poudarila, da se z novimi prostori in sodobno opremo BTS-NIB odpirajo vrata napredku in inovacijam, obenem pa se krepi mednarodno sodelovanje in privablja mlade raziskovalce, tudi iz tujine. Moderna raziskovalna infrastruktura za vse raziskovalce simbolizira novo ero v raziskavah okolja, biotehnologije, zdravja rastlin, živali in ljudi ter na številnih drugih ključnih področjih. Otvoritev zaznamuje tudi začetek novega poglavja za Morsko biološko postajo Piran, enoto NIB, ki je locirana v Piranu, saj bo imela z novimi prostori prav tako dostop do napredne raziskovalne opreme in laboratorijev. Z vzpostavitvijo napredne infrastrukture za raziskave BTS-NIB odpira vrata za sodelovanje z industrijo, zagonskimi podjetji in raziskovalnimi institucijami, s čimer bo prispeval k hitrejšemu prenosu znanja in tehnologij iz laboratorijev na trg. NIB ima zato z novimi prostori velike ambicije, da bi se dvema uspešnima odcepljenima podjetjema, Biosistemika in Niba Labs, kmalu pridružile še nove poslovne ideje in podjetja.

Slavnostni dogodek, ki ga je s svojo prisotnostjo počastil tudi predsednik Državnega sveta, gospod Marko Lotrič, je zaokrožila podelitev Zeievih nagrad, poimenovanih po morskem biologu in oceanografu, prof. dr. Miroslavu Zeiu (1914–2006), ki jih NIB vsako leto podeli za izjemne raziskovalne dosežke z različnih področij svojega delovanja.



V letu 2023 so doktorsko usposabljanje na NIB-u uspešno zaključile doktorice Ana Fortič, Bernarda Majc, Olivera Maksimovič, Anja Pecman in Špela Tomaž.

Nagrado Miroslava Zeija za izjemno doktorsko delo so prejele dr. Ana Fortič, dr. Bernarda Majc in dr. Anja Pecman.

Nagrado Miroslava Zeia za izjemni prispevek na področju dejavnosti NIB je prejela dr. Magda Tušek Žnidarič. Dr. Magda Tušek Žnidarič je s svojim izjemnim prispevkom na področju presevne elektronske mikroskopije bistveno prispevala k vrhunskosti in uspešnosti tako Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo (FITO) kot tudi ostalih oddelkov NIB. Z razvojem številnih protokolov za TEM je omogočila učinkovito uporabo vrhunskega sklopa raziskovalne opreme infrastrukturnega centra NIB v številnih projektih ARIS, v javni upravi in aplikativnih projektih za biotehnološka podjetja z vsega sveta ter tako pripomogla k ugledu NIB doma in v svetu. Mnoga sodelovanja znotraj NIB in z zunanjimi partnerji se odražajo v obširni in kakovostni bibliografiji, ki prispeva k znanstveni odličnosti NIB. Dr. Magda Tušek Žnidarič je izjemna strokovnjakinja, ki s svojim delom prispeva pomembne rezultate k raziskavam NIB in tudi mnogo širše tako v akademskih krogih kot tudi v industriji.

Nagrado Miroslava Zeia NIB za izjemne znanstvenoraziskovalne ali razvojne dosežke v zadnjih petih letih na področju dejavnosti NIB je prejela prof. dr. Maja Čemažar. Dr. Maja Čemažar je redna profesorica molekulske biologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Zaposlena je na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kjer je vodja Sektorja za raziskovanje in izobraževanje ter Oddelka za eksperimentalno onkologijo. Delno je zaposlena tudi na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za vede o zdravju. Glavno raziskovalno področje prof. dr. Maje Čemažar je translacijska onkologija na razvoju različnih pristopov genskega zdravljenja z uporabo elektroporacije kot samostojne terapije ali v kombinaciji z standardnimi načini zdravljenja. S svojim znanstvenoraziskovalnim delom pomembno prispeva k razvoju translacijske onkologije, tako na področju pridobivanja novih znanstvenih spoznanj kot tudi s skrbjo za njihovo implementacijo v aplikativna področja zdravljenja tumorjev pri živalih ter pri prenosu znanj v humano onkologijo. Izpostavimo lahko tudi njeno uspešno mednarodno povezovanje, ki doprinaša k ugledu in prepoznavnosti ter visoki kakovosti znanstvenega dela raziskovalne skupine, ki jo vodi, ter širše za napredek znanosti v Sloveniji.

Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo na področju dejavnosti NIB je prejela izr. prof. dr. Meta Virant-Doberlet. Izr. prof. dr. Meta Virant-Doberlet deluje na Nacionalnem inštitutu za biologijo od leta 1984 in je danes svetovno uveljavljena znanstvenica, ki je pomembno prispevala k uveljavitvi biotremologije kot novega raziskovalnega področja ter tako pripomogla k postavitvi NIB-a na svetovni zemljevid izjemnih raziskovalnih inštitucij. Biotremologija temelji na sintezi znanj in novih spoznanj o različnih fenomenih sporazumevanja živali z vibracijskimi signali, ki se prevajajo preko podlage, znanstvena dognanja te discipline pa imajo izjemen potencial za razvoj aplikacij v različnih sektorjih, od kmetijstva do gozdarstva. S svojim vizionarstvom in posluhom za razvoj znanosti, zavedanjem o pomenu prenosa znanja na mlajše generacije ter spodbujanjem povezovanja in prenosa znanstvenega znanja v aplikacijo je izr. prof. dr. Meta Virant-Doberlet pomembno prispevala k ugledu NIB-a na nacionalni ravni in v mednarodnem merilu, tako na področju znanosti kot tudi na področjih aplikacije, diseminacije in promocije, zaradi česar je prejela nagrado Miroslava Zeia NIB za življenjsko delo na področju dejavnosti NIB.

 



O BTS-NIB:
Biotehnološko stičišče Nacionalnega inštituta za biologijo (BTS-NIB) predstavlja izjemno pomembno raziskovalno infrastrukturo, ki pomeni pomemben mejnik v razvoju NIB in vseh ved o živem v Sloveniji. Investicija skupaj obsega več kot 36 mio EUR, viri pa so evropska kohezijska sredstva (80 %) in slovenski državni proračun (20 %). Gradnja tega tehnološko izjemno zahtevnega objekta je potekala zelo intenzivno, saj se je začela v juliju 2021, končala pa konec novembra 2023. Izvajalec gradbenih, obrtniških in instalacijskih del je bil Kolektor Koling, d. o. o., nadzornik gradnje podjetje Elea iC, d. d., idejna rešitev za objekt pa je delo arhitekturnega studia Styria Arhitektura, d. o. o.



Za medije: 

  • Video 1 z dogodka je dostopen na tej povezavi (avtor STA).
  • Video 2 z dogodka je dostopen na tej povezavi (avtor Tromba).
  • Fotografije z dogodka so dostopne na tej povezavi (avtor: Marko Arandjelović).

Več informacij: