Nacionalni inštitut za biologijo Vas vabi, da se udeležite dveh predavanj italijanskih raziskovalcev iz Centra za raziskave in inovacije IASMA ( Fondazione Edmund Mach):

dr. Valerio Mazzoni: »Vloga spolnih tekmecev pri parjenju škržatkov: primer ameriškega škržatka Scaphoideus titanus in svetlečega škržatka Hyalesthes obsoletus”

in

dr. Gianfranco Anfora : “Morfološko-funkcionalna asimetrija v vohalnem sistemu čebel “

Predavanji bosta potekali v četrtek, 15. aprila 2010, ob 15.00 uri, na sedežu Nacionalnega inštituta za biologijo, Večna pot 111, v predavalnici B2.

Vsebina predavanj:

Vloga spolnih tekmecev pri parjenju škržatkov: primer ameriškega škržatka Scaphoideus titanus in svetlečega škržatka Hyalesthes obsoletus.

Spolni tekmeci imajo pomembno vlogo v naravni selekciji. Za osebek je razmnoževanje osrednjega pomena pri prenosu genov na potomce.  Poznane so različne strategije povezane s sporazumevanjem spolnih partnerjev, ki jih samci uporabljanje za izločevanje spolnih tekmecev. Ameriški škržatek Scaphoideus titanus Ball (Hemiptera: Cicadomorpha) in svetleči škržazek Hyalesthes obsoletus Signoret (Hemiptera: Fulgomorpha) sta prenašalca fitoplazem, ki povzročata ekonomske pomembne bolezni vinske trte zlato trsno rumenico (Flavescence dorée) in rumenico tipa počrnelosti lesa (Bois noir). Škržatki obeh vrst se sporazumevajo z vibracijskimi signali, ki se prenašajo preko rastlin. Samec in samica vzpostavita duet in samec poišče stacionarno samico. Če je na rastlini prisotnih več samcev, se med njimi vzpostavijo rivalni odnosi. Pri ameriškemu škržatku je prisotnost samice nujna za sproženje rivalnega vedenja, ki se izrazi v obliki satelitskega vedenja in oddajanja motilnih signalov. Pri svetlečem škržatku se rivalno vedenje v obliki rivalnih signalov in oglašanja v zboru izrazi tudi v odsotnosti samice, medtem ko njena prisotnost močno poveča jakost in dolžino rivalnih signalov. Rivalni strategiji se med vrstama škržatkov bistveno razlikujeta: pri ameriškem škržatku je namen izločiti tekmeca iz dueta s samico, medtem ko je rivalstvo pri svetlečem škržatku povezano s teritorialnostjo. Pri slednjem se rivalno vedenje pojavlja tudi pri samicah.

Morfološko-funkcionalna asimetrija v vohalnem sistemu čebel

Lateralizacija (specializacija leve in desne polovice živčnega sistema) je poznana med vretenčarji, pred kratkim pa so jo opisali tudi pri nevretenčarjih. Predpostavljajo, da se pri vretenčarjih vedenjska asimetrija pojavlja pri vrstah, ki živijo v socialnih skupinah. Primerjali smo lateralizacijo vohalnega sistema na perifernem in centralnem nivoju pri treh vrstah kožokrilcev (Hymenoptera: Apoidea): socialnih vrstah medonosni čebeli (Apis mellifera) in temnem zemeljskem čmrlju (Bombus terrestris) ter pri solitrani vrsti rogata dišavka (Osmia cornuta). Vohalni spomin smo testirali s pomočjo refleksa iztega jezička (Proboscis Extension Reflex – PER). Pri socialnih vrstah je bil spomin boljši pri osebkih, pri katerih smo za učenje porabili desno tipalnico, medtem ko te razlike nismo našli pri solitarni vrsti. Tudi elektroantenogramski odgovori na hlapljive cvetne substance ter na alarmne feromone so bili večji v desni tipalnici pri socialnih vrstah, ne pa tudi pri solitarni vrsti. Analiza z vrstičnim elektronskim mikroskopom je tudi pokazala, da je število čutnic na desni tipalnici medonosne čebele značilno večje kot na levi. Analizirali smo tudi procesiranje olfaktoričnih signalov v možganih čebel. Z optičnimi metodami s pomočjo dvo-fotonskega mikroskopa smo analizirali zgradbo in aktivnost možgan. Rezultati kažejo, da so zahteve povezane s socialnim življenjem pomemben vir selekcijskega pritiska pri razvoju lateralizacije pri nevretenčarjih. Omenjene bazične raziskave so nujno potrebne tako za razumevanje kognitivnih procesov in formiranje spomina pri čebelah kot tudi za razumevanje dramatičnega zmanjšanje števila opraševalcev.

Predavanji bosta izvedeni v angleškem jeziku.

Veselimo se Vašega obiska!

Dodatne strokovne informacije lahko dobite na Oddelku za entomologijo oziroma pri dr. Meti Virant-Doberlet