Slika 1: Okužene trte ne kažejo vsako leto enako močnih znakov okužbe, vendar z leti shirajo in se posušijo. (Foto: prof.dr. Maja Ravnikar, NIB)

Ali ste v vinogradu že kdaj opazili rumenenje ali rdečenje listov vinske trte, vihanje listnih robov navzdol, povešanje poganjkov in venenje in sušenje grozdnih jagod ali celih grozdov, ki se pojavlja od konca julija pa vse do trgatve?

Takšne spremembe imajo lahko več vzrokov, najnevarnejši pa je okužba z zlato trsno rumenico, eno najnevarnejših bolezni vinske trte. Kakšne so poškodbe zaradi bolezni na prizadeti vinski trti? Kdo lahko opravi analizo, da odkrije vzrok bolezni in kako ukrepati, da se obranimo pred to nevarno boleznijo vinske trte? Odgovore na omenjena vprašanja najdete v tem prispevku.

Fitoplazme so pomemben bakterijski povzročitelj bolezni vinske trte

Vinsko trto lahko prizadenejo različne bolezni oziroma škodljivci, kar posledično lahko vodi do velike gospodarske škode pri trsničarjih in pridelovalcih grozdja. Med gospodarsko pomembnimi boleznimi vinske trte so trsne rumenice, ki jih povzročajo različne fitoplazme. To so bakterije brez celične stene. So med najmanjšimi znanimi organizmi in so zajedavci, ki tekom življenja okužujejo tako žuželke kot rastline. V rastlini naseljujejo izključno s sladkorji bogata transportna tkiva.

Bolezenska znamenja različnih trsnih rumenic so si zelo podobna

Bolezenskih znamenj, ki jih povzročajo različne fitoplazme trsnih rumenic med seboj po videzu ne moremo razlikovati. Kljub temu pa ima vsaka fitoplazma svojo posebno biologijo, vključno s posebnim žuželčjim prenašalcem, v katerem se tudi razmnožuje. Med petimi znanimi vrstami fitoplazem trsnih rumenic je pri nas najbolj zastopana fitoplazma, ki povzroča bolezen počrnelost lesa ali »Bois Noir« (BN).

Zlata trsna rumenica – gospodarsko pomembna bolezen vinske trte

Leta 2005 je bila v Sloveniji prvič potrjena tudi fitoplazma povzročiteljica zlate trsne rumenice ali »Flavescence dorée« (FD). Zlata trsna rumenica je ena najbolj nevarnih bolezni na vinski trti in njena povzročiteljica je v Evropski skupnosti uvrščena med škodljive karantenske organizme. To so tisti škodljivi organizmi, ki na nekem območju še niso navzoči ali pa so navzoči, vendar niso razširjeni, potencialno pa lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo. Take organizme je potrebno ob najdbi uničiti. V primeru najdbe povzročitelja zlate trsne rumenice so obvezni ukrepi uničenja obolelih trt in zatiranje žuželčjih prenašalcev, da se prepreči nadaljnje širjenje bolezni.

Edini znani žuželčji prenašalec v naravi je ameriški škržatek

Z obolelih na zdrave trte fitoplazmo prenaša ameriški škržatek. Ta se hrani na vinski trti, tako da sesa rastlinske sokove. Ameriški škržatek je navzoč v večjem delu Slovenije. Na okuženem območju je obvezno zatiranje ameriškega škržatka, da se s tem prepreči prenos povzročitelja z obolelih trt na zdrave. Ukrepi zatiranja se izvajajo v poletnem času, natančnejše roke pa napove opazovalno - napovedovalna služba za varstvo rastlin.

Fitoplazma, ki povzroča zlato trsno rumenico, se lahko prenaša tudi z okuženimi cepiči ali s podlago pri vegetativnem razmnoževanju. Pri prenosu so še posebej problematične okužene podlage, saj praviloma ne kažejo bolezenskih znamenj.

Povzročiteljice trsnih rumenic imajo tudi druge gostitelje

Vinska trta ni edini gostitelj fitoplazem trsnih rumenic, saj smo na Nacionalnem inštitutu za biologijo že dokazali prisotnost fitoplazme, ki povzroča počrnelost lesa na slaku in prisotnost fitoplazme, ki povzroča zlato trsno rumenico na navadnem srobotu. Ta odkritja nakazujejo možnost, da bi bile negojene rastline lahko rezervoar fitoplazem, iz katerega bi se s pomočjo žuželčjih prenašalcev lahko prenesle na gospodarsko pomembne rastline. Italijanski raziskovalci so v laboratorijskih razmerah pokazali, da bi bil možni prenašalec iz srobota na vinsko trto mrežokrili škržatek.

Bolezenska znamenja zlate trsne rumenice

Izraženost in oblika bolezenskih znamenj je v veliki meri odvisna od občutljivosti sorte vinske trte, od fiziološkega stanja rastlin in vremenskih razmer. Bolezen povzroča slabšo rast poganjkov, vpliva na količino in kakovost pridelka ter povzroča propadanje trsov.

Bolezenska znamenja zlate trsne rumenice se v vinogradih začnejo pojavljati konec junija do konca julija in se proti jeseni vedno bolj stopnjujejo. Na okuženih trtah opazimo najprej bledikavost listov, pri belih sortah listje nato porumeni, pri rdečih pa pordeči. Listni robovi se vihajo navznoter, listi postanejo togi, hitro dozorevajo in predčasno odpadejo. Tkivo slabo oleseneva, zato so rozge povešene, enoletne pa pozimi pogosto pozebejo in odmrejo. Močni znaki se kažejo tudi na grozdju, saj se okužene trte po cvetenju močno osipajo, preostale oplojene jagode pa venejo, se sušijo in odpadajo. Poškodovana je tudi pecljevina, ki je šibka, tako da odpadajo tudi celi grozdi. Okuženi trsi spomladi pozneje in neenakomerno odganjajo. Okužene trte ne kažejo vsako leto enako močnih znakov okužbe, z leti pa shirajo in se posušijo.

Ker posameznih fitoplazemskih povzročiteljic trsnih rumenic ne moremo ločevati na osnovi bolezenskih znamenj, je za njihovo določitev nujna laboratorijska analiza. Le na podlagi določitve tipa fitoplazme lahko izvedemo pravilne ukrepe, ki se za vsak tip fitoplazme razlikujejo. Za zanesljivo določanje fitoplazem na inštitutu že vrsto let uporabljamo molekularne metode, nekatere najbolj natančne smo tudi sami razvili.

Ukrepi odkrivanja in preprečevanja okužb s povzročiteljicami trsnih rumenic

Trsne rumenice povzročajo občutno gospodarsko škodo zato je pri selekciji vinske trte in podlag nujno njihovo odkrivanje in uvajanje postopkov za preprečitev širjenja bolezni. Na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin, v Sloveniji vrši posebni nadzor trsnih rumenic Fitosanitarna uprava Republike Slovenije v sodelovanju s Fitosanitarno inšpekcijo in drugimi pooblaščenimi inštitucijami. Poseben nadzor poteka že od leta 2002. Laboratorijsko diagnostiko vzorcev izvajamo na Nacionalnem inštitutu za biologijo. V preteklih letih je bilo tako ugotovljeno, da se na večjem delu Slovenije v vseh pridelovalnih območjih vinske trte pojavlja rumenica počrnelosti lesa, medtem ko je bila zlata trsna rumenica do sedaj dokazana le kot posamezna najdba na Primorskem in Dolenjskem.

Ali smo pripravljeni na morebitne izbruhe zlate trsne rumenice?

Če želimo preprečiti izbruh te gospodarsko nevarne bolezni vinske trte, moramo nujno izvajati preventivne in kurativne ukrepe. V letu 2009 jih bo predpisal pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice. Ukrepi vključujejo uporabo zdravega sadilnega in matičnega materiala v trsničarstvu, odstranjevanje okuženih trt in zatiranje plevelnih rastlin ter prenašalcev. Pomembno je, da so vsi pridelovalci seznanjeni z nevarnostjo hitrega širjenja bolezni in da ob pojavu bolezenskih znamenj ne odlašajo z obveščanjem za varstvo rastlin pristojnih regionalnih zavodov in inštitutov ali fitosanitarnih inšpektorjev, ki bodo odvzeli vzorec za analizo ter predlagali ustrezne ukrepe, da preprečimo gospodarsko škodo.

Avtorice članka:
mag. Nataša Mehle, prof. dr. Maja Ravnikar in prof. dr. Marina Dermastia

Avtorice članka so sodelavke Nacionalnega iinštituta za biologijo, Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo, ki sodeluje kot diagnostični laboratorij in strokovna podpora pri posebnem nadzoru Zlate trsne rumenice skupaj s Službo za varstvo rastlin, ki jo vodi Fitosanitarna uprava RS.


Odmevi v medijih:

Novinarska konferenca Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2.9.2010), kjer je minister mag. Dejan Židan opozoril na pojav nevarne bolezni vinske trte – Zlate trsne rumenice in predstavil ukrepe za zatiranje ter skupaj s sodelavci predstavil tudi predlog sprememb Zakona o kmetijskih zemljiščih. Novinarske konference se je udeležila tudi vodja Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo, prof. dr. Maja Ravnikar.

Mladina Dnevnik

Kmečki glas, 19. avgust 2009