Z bolečino, spoštovanjem in ljubeznijo v srcu smo se poslovili od sodelavke in prijateljice, biologinje dr. Jasne Kralj. Bili smo srečni, da smo lahko delali skupaj z njo, saj nas je vse napajala s svojim optimizmom, voljo in veseljem. Svojo srečo je brez vsake preračunljivost delila z drugimi. Nikoli se ni hvalila, vse je bilo samo po sebi umevno. Njena življenjska pot se je mnogo prezgodaj pretrgala v času, ko so dozoreli sadovi njenega požrtvovalnega in uspešnega raziskovalnega dela.

Dr. Jasna Kralj je vso svojo profesionalno kariero in ljubezen posvetila čebelam. Leta 1994 je diplomirala na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z diplomsko nalogo z naslovom »Vedenje spremljevalk matice medonosne čebele« in nadaljevala s podiplomskim študijem na Univerzi v Guelphu v Kanadi, kjer je leta 1998 uspešno zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom »Selekcija čebel s hitrim razvojnim časom kot komponenta resistence na pršico varojo«.  Potem se je vrnila v Evropo in leta 2004 doktorirala na Univerzi Johan Wolfgang Goethe v Frankfurtu z disertacijo z naslovom »Parazitsko-gostiteljski odnos med Varroa desctructor Anderson in Trueman in Apis mellifera L.: vpliv parazitizma na vedenje leta in izgube pašnih čebel«.

To kar je mnogim pretežko, je bilo Jasni prelahko - v času svojega študija se je nenehno dodatno izobraževala. Tako je že leta 1992 sodelovala v okviru študentske izmenjave IAESTE v raziskovalnem delu nevroetološkega laboratorija Univerze v Konstanzi v Nemčiji, ki ga je vodil svetovno priznani nevrobiolog prof. Wolfgang Kutsch. Leta 1994 je obiskala ekološko poletno šolo BEST v Vespremu na Madžarskem, leta 1997 je opravila tečaj umetnega osemenjevanja matic v Columbusu, Ohio, ZDA, leta 1999 je opravila tečaj analize medu in še bi lahko naštevali.

Izjemen talent dr. Jasne Kralj ni ostal neopažen, in številne nagrade in štipendije so ji omogočile pot v svet znanja.  Delo v Konstanzi ji je omogočila nemška štipendija DAAD, podiplomski študij v Kanadi je podprl Rotary klub Ljubljana z nagrado za mlade nadarjene študente, na Univerzi v Guelphu je tudi dobila štipenijo s strani Univerze, dobila je podiplomsko nagrado Beatie Munroe Ontario Agricultural Cellege Univerze v Guelphu, leta 2002 je ponovno dobila DAAD štipendijo in končno štipendijo Univerze v Frankfurtu, s pomočjo katere je doktorirala na tej priznani nemški Univerzi. Številne žalne brzojavke z vsega sveta nam dokazujejo, kako neizbrisno sled je dr. Jasna Kralj pustila za seboj povsod, kamor jo je zanesla pot.

Po končanem doktorskem študiju se  polna znanja, entuzijazma, veselja in optimizma vrnila v Slovenijo. Objavljala je in prevajala članke za revijo Slovenski čebelar, sodelovala na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pri vedenjskih raziskavah in izvajanju vaj za etologijo, vodila je organizacijo svetovnega čebelarskega kongresa APIMONDIA v Ljubljani, na Čebelarskem inštitutu v Oberurslu v Nemčiji je vodila praktikum s področja fiziologije čebel in še mnogo drugega.

Leta 2005 se je zaposlila na Oddelku za entomologijo Nacionalnega inštituta za biologijo, kjer je uvedla raziskave biologije čebel kot novo vejo znanstveno-raziskovalne usmeritve skupine. Ni bilo lahko, vse je bilo treba začeti od začetka. Najprej je v okviru podoktorskega projekta  z naslovom »Vpliv bolezni na vedenje pašnih čebel Apis mellifera« vzpostavila osnovne pogoje za raziskovalno delo na tem področju na Nacionalnem inštitutu za biologijo ob nesebični pomoči kolegov in prijateljev tako iz Slovenije kot tujine. S svojimi raziskavami je bila vključena v Program Oddelka, vodila je več projektov CRP, bila je članica odbora COST Action FA0803 COLOSS, januarja letos smo pričeli izvajati njen program raziskav v okviru mednarodnega projekta BICOPOLL.

Potem se je zgodilo in njena soba je ostala prazna. Vedeli smo za njeno bolezen, trepetali in do konca verjeli, da jo bo premagala. Še danes jo vidimo na vsakem koraku in ob vsakem trenutku. Bolečino bo zamenjal blag spomin, ostalo pa bo njeno delo, ostal bo spomin na njen optimizem, njeno veselje do življenja, njeno neverjetno energijo in voljo. Ostala bo tudi naša zaobljuba, da raziskave čebel ne bodo zamrle na našem inštitutu in da bomo sledili poti, ki jo s svojim delom neizbrisno začrtala.

Andrej Čokl