V rezidenci ambasade Federativne republike Brazilije,  Rožna dolina, Cesta IV/14, v Ljubljani,

je v ponedeljek, 3.9.2012 potekal svečan podpis

Sporazuma o izmenjavi akademskega in znanstvenega sodelovanja (NIB-INPA) in

Memoranduma za izmenjavo študentov na podlagi akademske izmenjave.





IZVLEČEK NAGOVORA  prof. dr. TAMARE LAH TURNŠEK, Direktorice Nacionalnega inštituta za biologijo

Spoštovani Njegova ekscelenca, gospod Gilberto Fonseca-Guimarães de Moura, in sodelavci Ambasade Federativne Republike Brazilije v Sloveniji, spoštovani predstavniki ministrstev Republike Slovenije, spoštovani rektor Univerze v Ljubljani, spoštovani direktorji in kolegi ZRC SAZU in NIBa, spoštovani predstavniki medijev!

Nacionalni inštitut za biologijo že dolga leta sodeluje z brazilskimi znanstveniki, začenši s sodelovanjem prof. dr. Alenke Malej iz Morske biološke postaje v Piranu – NIB s prof. dr. Eduardom Maronom  IOI - South Western Atlantic Ocean (Brazil), v letu 2004 ter kasneje z dr. Andrejem Marandini Cararrom iz Univerze v Sao Paulu, s katerim od leta 2010 sodelujeta na projektu “Biofizikalni modeli in filogeografija ključnih vrst meduz (Cnidaria) v obalnih območjih Slovenije in Brazilije”. Prof. dr. Andrej Čokl že dolga leta sodeluje s prof. dr. Miguelom Borgesom iz Embrapa (Brazilian Agricultural Research Corporation), natančneje od leta 2004 , na projektu z naslovom “Komunikacija pentatomid in njih uporaba pri zatiranju škodljivcev na soji” pa od leta 2012 dalje. Med tem časom je sodeloval tudi z drugimi vrhunskimi znanstveniki in sicer s prof. dr. Antoniem R. Panizzijem ter prof. dr. Francoscom D`Assisi Marquesom. Izrednega pomena je tudi sodelovanje prof. dr. Bojana Sedmaka, ki je svoje sodelovanje s prof. dr.  Sandro Azevedo iz UFRJ iz Ria de Janeira vzpostavil pred dvema letoma, produkt naveze pa je skupno sodelovanje na projektu z naslovom “Prenos in izvedba metod za monitoring produkcije toksinov in razkroja cianobakterijskih cvetenj na vzorce iz tropskega okolja”.

Osebno prof. dr. Tamara Lah Turnšek strokovno sodeluje s prof. dr. Vivaldom Moura Netom, prof. dr. Stevenom Rehenom (iz Ria de Jeneira), prof. dr. Henningom Ulrichhom in prof. dr. Mario Luizo de Oliva iz  Zvezne in državne univerze v  Sao Paulu, na področju rakavih obolenj ter izvornih celic.

V juniju 2010  je naš inštitut na podlagi večkratnih obiskov Ria de Jenira, kamor je bila s strani  prof. dr. Vivalda Moura Neta vabljena prof. dr. Tamara Lah Turnšek,  obiskala delegacija brazilskih znanstvenikov pod njegovim okriljem. V Piranu smo priredili delavnico na temo izmenjave znanj o zdravju in okolju med brazilskimi in slovenskimi znanstveniki iz različnih institucij. Pokroviteljica dogodka je bila takratna ambasadorka Federativne republike Brazilije, njena ekscelenca ga. Débora Vainer Barenboim.

V tem času ja Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), podpisala formalni dogovor o dvostranskem sodelovanju na podlagi katerega je bilo spisanih kar nekaj prijav  za sodelovanje, nekatere so bile kasneje tudi izbrane za financiranje v letu 2010 in 2011. Med njimi je bil tudi projekt prof. dr. Adalberta Luisa Vala, direktorja INPA, Brazilskega nacionalnega inštituta za raziskave v Amazoniji, v  sodelovanju s prof. dr.  Antonom Brancljem, na področju biotske raznovrstnosti vode z naslovom “Vplivi klimatskih sprememb na življenjske procese vodnih živali”.  Počaščeni smo, da je prof. dr. Val, kot predstavnik svoje inštitucije sopodpisnik sporazuma o skupnih raziskovalnih in izobraževalnih programih med dvema institucijama. Častni priči podpisa obeh dokumentov sta bili Njegova ekscelenca gospod Gilberto Fonseca Guimarães de Moura, ambasador na  Ambasadi Federativne republike Brazilije v Sloveniji ter Njena ekscelenca gospa Milena Šmit, ambasadorka na Ambasadi  Republike Slovenije v Braziliji. V čast si štejemo tudi, da je pokrovitelj in organizator današnjega dogodka ambasada Federativne republike Brazilije.

Dne 3.9.2012 ob 15. uri, nam je prof. dr. Adalberto Luis Val pripravil tudi predavanje z naslovom: »Klimatske spremembe in ribe v Amazoniji«, skozi katero smo dobili vpogled v njegovo raziskovalno delo.

Kaj imata skupnega Brazilija in Slovenija? Dve zelo različni državi  z 200 in 2 milijonoma prebivalci ter zakaj bi morali sodelovati? Kot navaja prof. dr. Tamara Lah Turnšek je iz njene perspektive  samo en razlog - visoka naklonjenost znanju in izobraževanju - kjer se med seboj dopolnjujemo! Slovenija je skozi  stoletja razvila odličen izobraževalni sistem, kar je razvidno tudi iz dejstva, da imamo veliko število mednarodno priznanih znanstvenikov. Na žalost mnogi izmed njih ne živijo več v Sloveniji. Na nek način bi lahko rekli, da je znanje eden izmed pomembnejših produktov slovenskega izvoza. Po drugi strani pa ima Brazilija ogromno mladih ljudi, ki potrebujejo več izobraževanja, ki je zasnovano na planiranju tehnološkega napredka te države. Potrebovala bi hitrejše izvajanje znanja, ki bi v veliki meri izviralo iz mednarodnih sodelovanj. V zadnjih letih Brazilija torej širi znanstveno in izobraževalno mrežo po vsem svetu. Še posebej v državah EU, vključno s Slovenijo.

NIB je trenutno v fazi pridobivanja akreditacije za svoj doktorski program na področju strokovnega znanja, z naslova bioloških sistemov, ki vključuje okoljske in zdravstvene tematike. Ponujamo možnost doktorskega izobraževanja ter  strokovno znanje in /  ali laboratorije vsem brazilskim študentom, hkrati pa bomo z veseljem poslali tudi naše študente in profesorje na izobraževanje oz. strokovno sodelovanje v njihove laboratorije pod okrilje odličnih brazilskih znanstvenikov.

Na tem področju pa potrebujemo politično podporo  s strani najvišjih uradnikov ter predstavnikov obeh držav, kot smo temu lahko priča danes. Bolj konkretni zakonodajni ukrepi in finančne obveznosti (kot so štipendije in materialne raziskave / izobraževalni projekti) bi morali v Sloveniji  slediti zgledu brazilske vlade, ki podpira pomembne oblike teh dejavnosti. Takšne naložbe imajo nedvomno  dolgoročne gospodarske in družbene koristi na vseh področjih razvoja - od tehnologije do turizma in kulture, itd...

Še enkrat gre zahvala ambasadi Federativne republike Brazilije za podporo našega cilja in za priznanje naših dosežkov na tem področju.