Projekti

Nacionalni inštitut za biologijo v petek, 26. 9. 2025, odpira svoja vrata za več kot 600 mladih obiskovalcev. Srednješolci in srednješolke se bodo preko zanimivih predstavitev in delavnic seznanili z delom in raziskavami na vseh štirih oddelkih inštituta: Oddelkom za biotehnologijo in sistemsko biologijo, Oddelkom za genetsko toksikologijo in biologija raka, Oddelkom za raziskave organizmov in ekosistemov ter Morsko biološko postajo Piran.

Raziskave podvodnega sveta

Na Morski biološki postaji Piran proučujemo morje, spremljamo njegovo kvaliteto in preučujemo življenje v njem. Osredotočeni smo na raziskave s področij fizikalne, kemijske in biološke oceanografije ter spremembe v morskih ekosistemih. Iščemo rešitve za okoljske in družbene izzive ter sodelujemo s strokovnjaki doma in v tujini, da pomagamo zaščititi morje in obalo. Na naši delavnici vam bomo predstavili raziskave podvodnih vulkanov in travnikov ter raziskave o prisotnosti mikroplastike v vodi. V roke pa boste prijeli morske organizme in nekaj opreme, ki jo uporabljamo pri svojem delu nad in pod vodo.

Prikaz testiranja rjave gnilobe krompirja

Obiskovalci bodo lahko vstopili v karantensko postajo NIB v uradni bakteriološki laboratorij za testiranje gomoljev krompirja na bakterijo Ralstonia solanacearum, ki povzroča rjavo gnilobo krompirja. Na videoposnetku s časovnim zamikom bodo obiskovalci lahko opazovali napredovanje bolezni. Preko praktičnih prikazov poteka priprave vzorcev in informativnih plakatov se bodo seznanili z uradno laboratorijsko diagnostiko te bakterije, ki jo izvaja NIB in ki preprečuje, da bi ta bakterija vstopila v Slovenijo in povzročila škodo.

Kako lahko vidimo širjenje virusa po rastlini?

Obiskovalci se bodo lahko seznanili s tem, kako lahko vidimo širjenje virusa po rastlini. Da širjenje virusa po rastlini lahko vidimo, na genom virusa pripnemo zapis za protein, ki fluorescira, to pomeni, da zasveti, če nanj posvetimo s svetlobo določene valovne dolžine. Ko virus pride v celico rastline, se v celici poleg virusnih proteinov izgradi tudi pripeti protein, ki fluorescira. Širjenje virusa po rastlini potem lahko opazujemo z aparaturo za slikanje celih rastlin, delovanje katere si bodo obiskovalci lahko ogledali.

 

Opazovanje virusov z elektronskim mikroskopom

Virusi so tako majhni, da jih s prostim očesom ne moremo videti. Videti jih ne moremo niti s svetlobnimi mikroskopi, ki za prikaz slike uporabljajo svetlobo, saj so virusi manjši od valovne dolžine svetlobe. Lahko pa viruse vidimo z elektronskim mikroskopom, ki si ga bodo obiskovalci lahko ogledali in ki poveča objekte 100 tisoč krat. To je zelo velika povečava. Če bi 100 tisoč krat povečali 1 meter dolgo palico, bi bila njena slika dolga kar 100 km. Ko bodo obiskovalci pokukali skozi elektronski mikroskop, bodo lahko videli, da so rastlinski virusi zelo raznolikih oblik, kroglasti, paličasti, nitasti, lahko pa tudi nepravilne oblike. Virusi, ki okužujejo bakterije, pa imajo rep, s katerim se pritrdijo na bakterijo in skozenj v bakterijo spustijo svoj dedni zapis. Na NIB opazujemo tudi spremembe v strukturi celic, ki jih povzroči okužba z virusi, in raziskujemo, kako protivirusne učinkovine te spremembe omilijo.

Kako lahko določimo zaporedje nukleinskih kislin?

Obiskovalci bodo lahko vstopili v čisto pravi raziskovalni laboratorij, v katerem dnevno izoliramo in označujemo nukleinske kisline, ter videli aparature, s katerimi nukleinske kisline pomnožujemo ali določamo njihovo zaporedje. Da bodo postopek določanja zaporedja nukleinskih kislin čim lažje razumeli, smo zanje pripravili poenostavljen prikaz postopka z Lego kockami, v katerem bodo lahko aktivno sodelovali.

Sporazumevanje v žuželčjem svetu

Nacionalnem inštitut za biologijo že vrsto let raziskujemo komunikacijo med žuželkami. Osredotočeni smo na kemično in vibracijsko komunikacijo med žuželkami. Udeleženci bodo na delavnici spoznali predstavnike žuželčjega sveta, njihove raznovrstne načina sporazumevanja in opremo, ki nam omogoča takšne raziskave. Povohali bodo lahko feromone in občutili vibracijske signale, ki jih oddajajo žuželke.

Murni

Kako medsebojno komunicirajo žuželke, kot so murni? Ali je tisto, kar slišimo, res vse, kar se dogaja? V tej delavnici bomo raziskali komunikacijo murnov nekoliko bolj podrobno tako, da si bomo ogledali njihove organe za ustvarjanje zvoka in jih poskušali prepričati, da bodo peli in plesali za nas.

Kdo so opraševalci?

Naša skupina se ukvarja z določevanjem in varovanjem opraševalcev. Kdo so ti pridni pomagači, ki skrbijo za pestrost rastlin in da imamo mi zadosti hrane? Vabimo vas, da se preizkusite v mini kvizu in sami pogledate skozi lupo ter se z njimi podrobneje spoznate. Dejavnost se bo izvajala v okviru projekta Interreg BEE(A)WARE.

Življenje pajkov

Na delavnici bomo raziskovali biologijo pajkov v vseh njenih razsežnostih – od taksonomije in sistematike do vedenja in izjemnih lastnosti pajkove svile. Spoznali boste osnovno anatomijo pajkov in spoznali kako poteka sodobno taksonomsko proučevanje teh fascinantnih bitij. Pod lupo si boste lahko od blizu ogledali žive in mrtve primerke pajkov ter prave vzorce pajkove svile in mrež, ki razkrivajo neverjetne naravne sposobnosti.