Projekti

V zadnjih desetletjih so morski in kopenski ekosistemi podvrženi izrazitim in hitrim spremembam zaradi človekovih vplivov, zaradi česar izjemno hitro izginjajo življenjska okolja in vrste. V morjih so združbe koralnih grebenov (biokonstrukcije) eden najpomembnejših, a tudi najbolj ogroženih ekosistemov. Čeprav so v zmernem klimatskem pasu biokonstrukcije manj obsežne kot v tropskem pasu, so še vedno zelo pomembne za zagotavljanje visoke biodiverzitete, ekosistemskih storitev in eden najpomembnejših obnovljivih naravnih virov v morju. V Sredozemskem morju je edini koralnjak, ki tvori koraligene biokonstrukcije kamena korala (Cladocora caespilosa). Te v globini od nekaj metrov do okoli 20 m ustvarjajo številne niše, ki jih naseljuje mnogo vrst iz različnih bionomskih enot. V Sredozemskem morju (otoki Columbretes, obale ob Cipru, Marmarsko morje...) in še posebej v Jadranskem morju so območja, ki so bogata s temi konstrukcijami (Tržaški zaliv, obala zahodne lstre, otoki Pag, Prvić in Mljet) in njihovo poškodovanje oz. uničenje bi resno prizadelo ta žarišča biodiverzitete. Najbolj jih ogrožajo visoke poletne temperature, ki čedalje pogosteje dosegajo ekstremne vrednosti in presegajo tolerančno območje. Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam (že nad 24 ºC) vodi do izgube znotraj celičnega endosimbionta (alge iz rodu Symbiodinium) T.i. bledenja koral in propada biokonstrukcije, ka se je prvič zgodilo po poletnem vročinskem valu leta 2003 v Velikem Jezeru na Mljetu in ponovno v poletju 2006 in 2011. Ugotovili smo, da so populacije iz Tžaškega zaliva bolje prilagojene na toplotni stres od tistih z Mljeta.

V projektu bomo ugotovili zgornje meje toplotne vzdržljivosti pri izbranih populacijah in vzroke za lokalne prilagoditve populacij na toplotni stres in jih uporabili za simulacije klimatskih scenarijev, ki vplivajo na preživetje biokonstrukcije.

Rezultat projekta bo simulacija napovedi vpliva globalnega segrevanja na pojav bledenja in na propadanje biokonstrukcij v Sredozemlju.