Projekti

Biogeografija naslednje generacije: pajki splavarji kot modelna skupina

Koordinator projekta: Prof. dr. Matjaž Kuntner

Oznaka: J1-50015

Trajanje: 1.10.2023 – 30.9.2026

Raziskovalni projekt J1-50015 financira ARIS iz državnega proračuna.

Podatki o projektu – SICRIS

Povzetek

Zgodovinska biogeografija je integrativno znanstveno področje, ki je ključnega pomena za preverjanje evolucijskih hipotez, povezanih s porazdelitvijo organizmov, vendar se kljub nedavnemu teoretičnemu in analitičnemu napredku biogeografske rekonstrukcije še vedno spopadajo z natančnostjo in preverljivostjo. Večina sodobnih študij vključuje tri elemente, potrebne za zgodovinsko biogeografsko sklepanje, in sicer časovno umerjeno filogenijo, sodobne taksonomske porazdelitve in ocene verjetnosti disperzije organizmov. Prav slednje so večinoma zelo nedodelane, zato bi zgodovinski biogeografiji zelo koristile ocene verjetnosti disperzije, ki bi bile bolje utemeljene in bi upoštevale a) biologijo disperzije organizmov; b) ekologijo organizmov; c) geološko zgodovino in d) geografske dejavnike. Ta novi koncept imenujemo biogeografija naslednje generacije. Pajki so zaradi svoje starosti in megadiverzitete - tako glede na filogenetsko raznolikost kot raznolikost življenjskih slogov - idealna živalska skupina za sodobne biogeografske raziskave. V okviru našega projekta (BIORAFTS) bomo prikazali pomen in izvedljivost biogeografije naslednje generacije na globalni skupini (ob)vodnih členonožcev, pajkov splavarjev (tudi ribiških pajkov, rod Dolomedes, Pisauridae). Ta rod vsebuje več kot sto markantnih, velikih vrst pajkov, ki naseljujejo sladkovodna telesa in kopenske habitate na večini celin, kjer plenijo velike nevretenčarje in celo vretenčarje. Čeprav so precej velike in opazne, so mnoge vrste rodu Dolomedes izmuzljive in živijo skrito plenilsko življenje ob robu vode. Taksonomija in filogenija te skupine sta še vedno slabo poznani, številne nove vrste pa čakajo na opis. BIORAFTS bo obravnaval te taksonomske in filogenetske pomanjkljivosti v našem znanju, nato pa preveril zgodovinske biogeografske hipoteze, ki pojasnjujejo filogenetski čas in geografski izvor prednika splavarjev, ter raziskal poznejšo globalno kolonizacijo vrst Dolomedes in diverzifikacijo rodu na glavnih kopenskih masah. Razložili bomo odsotnost splavarjev v Južni Ameriki in prispevali k taksonomskemu razumevanju rodu Dolomedes drugod, zlasti na Madagaskarju. V okviru predlaganih štirih delovnih sklopov bomo uporabili integrativne raziskave in ozaveščanje ter tako usposobili enega kompetentnega doktoranda in enega podoktorskega raziskovalca. Z ozaveščanjem bomo spodbujali pomen biogeografije, biotske raznovrstnosti in ohranjanja narave na splošno. Biogeografija naslednje generacije je nov koncept, ki bo pripomogel k nadaljnjemu razvoju pristopov in orodij, ki so na voljo za rekonstrukcijo biogeografije kateregakoli organizma. Pomembno je, da bo naš projekt povezal preteklost s prihodnostjo, kar bo omogočilo nove napovedi biotskih odzivov na hitre globalne spremembe podnebja in habitatov.