20.01.2021
BEGOMOVIRUSI UVRŠČENI V TOČKO 13.F. PRILOGE II UREDBE 2019/2072/EU
Begomovirusi_podatkovni list Status: Virusi iz rodu begomovirusov (družina Geminiviridae) lahko okužijo številne vrste rastlin. Opisanih je več kot 400 različnih begomovirusov, od tega jih več kot 200 lahko okuži bučevke in/ali paradižnik. Vsi begomovirusi z izjemo Abutilon mosaic virus, Sweet potato leaf curl virus, Tomato leaf curl New Delhi virus, Tomato yellow leaf curl virus, Tomato yellow leaf curl Sardinia virus, Tomato yellow leaf curl Malaga virus in Tomato yellow leaf curl Axarquia virus, so uvrščeni v točki 13. F priloge II/A Uredbe 2019/2072/EU. Geografska razširjenost: Za begomoviruse, ki so uvrščeni v točko 13.F priloge II/A Uredbe 2019/2072/EU ni znano, da bi se pojavljali na ozemlju evropske Unije. Pojavljajo se predvsem v tropskih in subtropskih regijah, zaradi spremenjenih klimatskih razmer, pa obstaja tveganja za njihovo širitev tudi na druga območja. Gostiteljske rastline: Begomovirusi imajo zelo širok nabor gostiteljskih rastlin. Številni različni begomovirusi okužujejo paradižnik in bučevke, pojavljajo se tudi na stročnicah, papriki, tobaku, bombažu itd. Alternativni gostitelji so lahko tudi prosto rastoče rastline in pleveli. Znamenja okužb: Najpogostejša znamenja okužbe rastlin z begomovirusi so zvijanje listov, porumenelost žil in rumen mozaik na listih. Bolezenska znamenja na rastlinah so odvisna od sorte, rastnih pogojev, časa okužbe itd. Pot prenosa: Begomoviruse lahko v nasad vnesemo z okuženimi sadikami, znotraj nasada pa jih učinkovito raznaša tobakov ščitkar (Bemisia tabaci), ki je pri nas prisoten in prenaša različne rastlinske viruse. Gospodarska škoda: V primeru okužbe v zgodnji rastni dobi, lahko opazimo zastoj v rasti, razvoj manjšega števila cvetov, prekinjen razvoj plodov ter vsesplošno slabo stanje rastline. Posledično lahko okužbe v zgodnji rastni dobi rezultirajo v izgubi celotnega pridelka. Škodo, ki jo povzročajo begomovirusi je težko oceniti, saj je skupina teh virusov zelo velika in kompleksna. Fitosanitarni ukrepi: Potrebni so preventivni ukrepi, kot na primer uporaba preverjeno zdravega sadilnega materiala in omejevanje prenašalca tobakovega ščitkarja. Zaradi možnega prenosa iz prosto rastočih in plevelnih rastlin, ki lahko predstavljajo rezervoar virusov, je priporočeno njihovo odstranjevanje iz okolice nasadov. Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (pri pridelavi rastlin za saditev). Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/ Nacionalni inštitut za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Pomembnejši viri: EFSA (2013) Scientific Opinion on the risks to plant health posed by Bemisia tabaci species complex and viruses it transmits for the EU territory. EFSA Journal 11(4): 3162 EPPO global database (https://gd.eppo.int/taxon/1BEGOG) – vir slik ICTV: Genus Begomovirus. Dostopno na: https://talk.ictvonline.org/ictv-reports/ictv_online_report/ssdna-viruses/w/geminiviridae/392/genus-begomovirus Besedilo pripravili: Zala Kogej in Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo Fotogalerija ... ... ...
03.07.2020
Candidatus Phytoplasma phoenicium
Dokument s slikami: CaPPhoenicium ‘Candidatus Phytoplasma phoenicium’ je nevarna fitoplazma, ki okužuje koščičarje, kjer vpliva na kakovost pridelka in povzroča propadanje dreves. Status: ‘Ca. Phytoplasma phoenicium’ je uvrščena na EPPO seznam A1. V EU sedaj ni posebej imenovana med karantenskimi škodljivimi organizmi, lahko pa jo štejemo med neevropske fitoplazme na Prunus, ki so v točki 19(h) priloge II.A uredbe (EU) 2019/2072 navedene na seznamu karantenskih škodljivih organizmov za Unijo. Opis in biologija: Fitoplazme so paraziti rastlin in živijo v floemskem prevodnem tkivu ter v žuželčjih prenašalcih, ki se hranijo z rastlinskim sokom. Uvrščamo jih v razred Mollicutes, rod 'Ca. Phytoplasma'. Izolati ‘Ca. Phytoplasma phoenicium’ so uvrščeni v podskupino fitoplazem 16SrIX-B in povzročajo bolezen, imenovano metličavost mandljevcev (ang.: almond witches’-broom disease). Gostiteljske rastline: Najpomembnejše gostiteljske rastline so mandljevec (Prunus dulcis), breskve (P. persica) in nektarine (P. persica var. nucipersica). Okuži lahko tudi marelice (P. armeniaca), podlage za cepljenje breskev (Prunus x amygdalo-persica) in tudi nekatere prosto rastoče vrste. Geografska razširjenost: V Libanonu in Iranu je razširjena na vseh področjih, kjer gojijo rastline rodu Prunus. Ugotovljena je bila na mandljevcih, breskvah in nektarinah. V Evropi je bila do sedaj odkrita le na mandljevcih in sicer leta 2019 na jugovzhodu Italije. Znamenja okužb: Na okuženih mandljevcih, breskvah in nektarinah običajno iz korenin, debla ali vej izraščajo številni poganjki, pogosto v obliki metel. Na okuženih breskvah in nektarinah je mogoče opaziti tudi zgodnejše cvetenje in prezgodnji razvoj brstov, cvetovi so lahko deformirani, listi manjši in svetlejši, jeseni lahko pride do prezgodnjega staranja. Na okuženih rastlinah se plodovi ne razvijejo ali pa so deformirani. Bolezenska znamenja na breskvah in nektarinah sprva opazimo le na nekaterih vejah, kasneje postane prizadeto celotno drevo. Na okuženih marelicah se pojavi zvijanje listov in metlasti izrastki. Podlaga Prunus x amygdalo-persica lahko zaradi okužbe zaostaja v rasti, ima krajše členka, manjše porumenele liste, metlaste izrastke ali celo propade. Nekatere okužene rastline ne izražajo bolezenskih znamenj ali pa so ta prisotna v milejši obliki. Take rastline lahko predstavljajo vir okužb. Gospodarska škoda: Plodovi z okuženih dreves, niso primerni za trženje. Okužena drevesa propadejo v nekaj letih. Če ne ukrepamo, se lahko bolezen razširi po celotnem nasadu. Poti prenosa: Prenos bolezni je možen z okuženim sadilnim in razmnoževalnim materialom. Med rastlinami se fitoplazme lahko prenesejo tudi preko korenin. Pomemben naravni prenašalec bolezni je breskov škržatek (Asymmetrasca decedens), ki je polifag in je navzoč tudi pri nas. Potrjena žuželčja prenašalca sta še Tachycixius cf. cypricus in T. viperinus, ki pri nas nista navzoča. Možni prenašalci so tudi drugi škržatki, ki se hranijo na rastlinah rodu Prunus. Fitosanitarni ukrepi Ker gre za nevarno fitoplazmo, je v pripravi predlog uvrstitve 'Cadidatus Phytoplasma phoenicium' v prilogo II.A Uredbe (EU) 2019/2072. Dodatne informacije: Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/ Nacionalni inštitut za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Pomembnejši viri: Abou-Jawdah in sod. (2002) An epidemic of almond witches’-broom in Lebanon: classification and phylogenetic relationship of the associated phytoplasma. Plant Disease 86, 477–484. EPPO global database (https://gd.eppo.int/taxon/PHYPPH) – vir slik EPPO (2017) Pest risk analysis for ‘Candidatus Phytoplasma phoenicium’. EPPO, Paris. Available at https://gd.eppo.int/taxon/PHYPPH Nigro in sod. (2019) First Report of ‘Candidatus Phytoplasma phoenicium’ on Almond in Southern Italy. Plant Disease 104. Quaglino F in sod. (2015) ‘Candidatus Phytoplasma phoenicium ’associated with almond witches’-broom disease: from draft genome to genetic diversity among strain populations. BMC microbiology 15, 148. Salehi in sod. (2015) Wild almond (Prunus scoparia), a potential source of almond witches’-broom phytoplasma in Iran. Journal of Plant Pathology 97, 377-381. Besedilo pripravili: Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo Erika Orešek, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
19.02.2020
Fitoplazme na leskah
Dokument s slikami: Fitoplazme na leskah Fitoplazme so paraziti rastlin in živijo v floemskem prevodnem tkivu ter v žuželčjih prenašalcih, ki se hranijo z rastlinskim sokom. Povzročajo neozdravljive bolezni rastlin. V zadnjih letih so bile na več območjih v Sloveniji v propadajočih leskah odkrite različne fitoplazme, ki okužujejo tudi druge rastline. O teh okužbah je še veliko neznanega. Poti prenosa: Med rastlinami fitoplazme prenašajo žuželčji prenašalci, lahko pa se prenesejo tudi preko korenin. Fitoplazme prenesemo tudi z okuženimi sadikami, podlagami ali cepiči. Gostiteljske rastline: Fitoplazme okužujejo številne lesnate in zelnate rastline, med katerimi so tako gojene kot tudi prosto rastoče. Gostitelji fitoplazem, ki so bili ugotovljeni v leskah, so tudi druge rastline, kot na primer nekatere vrste gozdnih dreves (beli gaber, maklen, graden, črni jesen… ), pleveli ali gojene rastline, kot so npr. jagode. Znamenja okužb: S fitoplazmami okužene rastline kažejo različna bolezenska znamenja, kot so npr. metlasti izrastki, rumenenje ali zvijanje listov, propadanje vej ali celih rastlin. Nekatere okužene rastline ne izražajo bolezenskih znamenj ali pa so bolezenska znamenja prisotna v milejši obliki. Take rastline lahko predstavljajo vir okužb. Leske, v katerih je bila dokazana prisotnost fitoplazem, so propadale ali pa imele metlaste izrastke. Na odmrlih poganjkih so bili pogosto slabše razviti ali prazni plodovi. Opozorilo: Propadanje lesk ni vedno povezano z okužbo s fitoplazmami, lahko jih povzročijo abiotski dejavniki ali pa so posledica drugih bolezni. Za nedvoumno potrditev prisotnosti fitoplazem je nujna laboratorijska analiza. Fitosanitarni ukrepi: S fitoplazmami okužene leske je smiselno izruvati (s koreninami) in uničiti takoj, ko se jih odkrije, saj obstaja velika verjetnost, da imamo v Sloveniji učinkovitega prenašalca teh fitoplazem. Možni prenašalci so žuželke, ki se hranijo na leskah (škržatki in bolšice). Ukrepov zatiranja prenašalcev s fitofarmacevtskimi sredstvi na leskah zaenkrat ne moremo predlagati, saj do sedaj še ni bilo ugotovljeno, katere žuželke so dejanski prenašalci. Priporočljivo je tudi spremljati stanje rastlin, ki rastejo v bližnji okolici nasada in v primeru suma na okužbo s fitoplazmami le-te tudi odstraniti, saj obstaja možnost, da se potencialni prenašalci fitoplazem na leski prehranjujejo tudi na teh rastlinah. Matične rastline lesk je priporočljivo testirati na prisotnost fitoplazem. Tudi v primeru, ko nimajo bolezenskih znamenj, obstaja možnost, da so fitoplazme prisotne v rastlini. Če leske sadimo na novo, je priporočljivo, da sadimo le sadike, ki izhajajo iz preverjeno neokuženih matičnih rastlin. Trenutno še ni znano, če obstajajo sorte lesk, ki bi bile tržno zanimive in so hkrati odporne ali tolerantne na okužbe s fitoplazmami. Dodatne informacije: Kmetijsko gozdarski zavod Maribor tel. 02 228 49 00 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec tel. 03 71 21 600 Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica tel. 05 335 12 00 Kmetijsko gozdarski zavodi Novo mesto tel. 07 373 05 70 Kmetijski inštitut Slovenije tel. 01 280 52 66 Besedilo pripravila: Nataša Mehle (Labfito@nib.si) Viri: Mehle N., Jakoš N., Mešl M. Miklavc J., Matko B., Rot M., Ferlež Rus A., Brus R., Dermastia M. Phytoplasmas associated with declining of hazelnut (Corylus avellana) in Slovenia. European journal of plant pathology 2019, 155, 4: 1117-1132. Mehle N., Ravnikar M., Dermastia M., Solar A., Matko B., Mešl M. First report of 'Candidatus Phytoplasma fragariae' infection of Corylus avellana (hazelnut) in Slovenia. Plant disease 2018, 102, 12: 2636. Mehle N. Hitra analiza tveganja: fitoplazme na leskah: 'Candidatus Phytoplasma fragariae' in fitoplazme iz skupine 16SrV, katere največja podobnost je s sevi FD-D in FD70. [Ljubljana, 2019]: 47 str
25.02.2020
VIRUS RJAVE GRBANČAVOSTI PLODOV PARADIŽNIKA (tomato brown rugose fruit virus; ToBRFV)
Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika(tomato brown rugose fruit virus; ToBRFV) Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika_podatkovni list Status: Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika je nov nevaren virus, ki ogroža pridelavo paradižnika in paprike. Zaradi nevarnosti vnosa in širjenja virusa so za celotno EU predpisani nujni ukrepi, ki jih določa Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1615, z dne 26. septembra 2019. Virus je uvrščen tudi na EPPO opozorilni seznam. Geografska razširjenost: Prvič je bil odkrit v pridelavi paradižnika v Izraelu leta 2014, kasneje pa tudi na Kitajskem, v ZDA, Mehiki, Jordaniji, Turčiji in Veliki Britaniji. V EU so bile okužbe ugotovljene v Nemčiji, Italiji, Grčiji, Španiji, na Nizozemskem in v Franciji. Virus pri nas do sedaj ni bil najden. Gostiteljske rastline: Najpomembnejši gostiteljski rastlini virusa sta paradižnik in paprika. Okuži lahko tudi različne plevelne vrste, ki pogosto ne kažejo nobenih znamenj okužbe in zato lahko predstavljajo vir za nove okužbe. Opis in biologija: ToBRFV spada v rod Tobamovirus. Tobamovirusi lahko preživijo več mesecev na rastlinskih ostankih, na kompostu, v zemlji, na orodju, embalaži, obleki ali na ogrodju okuženih rastlinjakov. Za nekatere tobamoviruse je dokazano, da je lahko vir okužb tudi kontaminirana voda, ki se uporablja za namakanje. Znamenja okužb: Na okuženih rastlinah se običajno pojavi kloroza, mozaik in pegavost listov. Plodovi lahko neenakomerno zorijo, so deformirani, drobnejši, na njih se pogosto pojavijo rjave ali rumene pege ter grbančavost. Na cvetovih, pecljih in steblu se lahko pojavijo nekroze. Znamenja okužb so odvisna od sorte paradižnika/paprike ali rastnih pogojev. Za nedvoumno potrditev morebitne prisotnosti virusa je nujna laboratorijska analiza. Gospodarska škoda: Virus se v nasadih lahko zelo hitro razširi, ob močni okužbi je lahko prizadet celoten pridelek, saj plodovi niso primerni za trženje. Poti prenosa: ToBRFV se prenaša s semenom, s sadikami, ki so lahko prikrito okužene in še ne kažejo znakov okužbe. Znotraj nasada se prenaša z orodjem, embalažo, rokami, obleko ali kontakti med rastlinami. Lahko ga prenašajo tudi čebele ali čmrlji pri opraševanju. Fitosanitarni ukrepi: Na ravni EU so predpisane posebne zahteve za uvoz in trženje semena in sadik paradižnika ter paprike. Seme mora pred uvozom v EU oziroma pred trženjem znotraj EU izhajati iz območij, kjer je virus odsoten ali pa seme testirano. Sadike morajo biti vzgojene iz semena, ki izpolnjuje prej navedene pogoje in morajo biti pred trženjem pregledane. Vse države članice EU morajo na svojem ozemlju izvajati program preiskave za ugotavljanje morebitne navzočnosti virusa. Izkoreninjanje te bolezni je zelo zahtevno. V okuženih rastlinjakih se uniči vse rastline. Izvesti je treba tudi stroge higienske ukrepe: čiščenje in razkuževanje opreme, orodja in rastlinjakov. Učinkoviti preventivni ukrepi so tudi razkuževanje orodja in opreme ter obutve ob vstopu v rastlinjak, uporaba delovnih oblačil za enkratno uporabo in odstranjevanje plevelov iz okolice. Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/ Nacionalni inštitut za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Besedilo: Nataša Mehle (Labfito@nib.si) Fotogalerija ... ... ... $(document).ready(function() { $('.fancybox').fancybox(); })
