Uncategorised

O inštitutu

O INŠTITUTU ZGODOVINA VIZIJA IN POSLANSTVO OSEBNA IZKAZNICA S 171 zaposlenimi je Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) največji neodvisni javni raziskovalni inštitut za naravoslovne vede v Sloveniji. Inštitut je ustanovila vlada Slovenije leta 1960. Osnovna dejavnost inštituta ostajajo temeljne, razvojne in aplikativne raziskave na področjih naravoslovja in biotehnologije, biofizike, biomedicine in sistemske biologije. Mnoge dejavnosti so vpete v okoljsko problematiko, kmetijstvo in prehrano ter v zadnjem času vse bolj v zdravje. Pomemben mejnik v razvoju inštituta je bila ustanovitev Morske biološke postaje Piran (MBP) leta 1969 in nedavna razširitev v moderno opremljeno infrastrukturo ob piranski obali v letu 2006. Dejavnost MBP je usmerjena v ekološke raziskave, predvsem interdisciplinarne raziskave obalnega morja. Ostali Oddelki NIB-a delujejo v okviru svojih programov, ki se izvajajo na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov, na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka ter na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo in vključujejo raziskave od virusov preko rastlinskih in živalskih vrst do človeka in njegovega okolja. Pri svojem delu NIB tesno sodeluje s sorodnimi visokošolskimi in raziskovalnimi ustanovami doma in v svetu. S svojo dejavnostjo inštitut zagotavlja vsestransko dostopnost ter uporabo znanja v družbi in gospodarstvu, prenos raziskovalnih dosežkov v prakso in popularizacijo znanosti. NIB je danes projektno usmerjena organizacija, ki jo financirajo Javna agencija za raziskave in razvoj (ARRS) in mednarodni projekti, vključno z EU shemami (H2020, Eco Innovation in ERA NET, EU Cohesion/Social Fund, EURAMET, LIFE+, MARE, EMPIR…). Hkrati je inštitut vpet v mnoga mednarodna sodelovanja (z Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Brazilijo, Francijo, Hrvaško, Japonsko, Južno Korejo, Kitajsko, Nemčijo, Norveško, Rusijo, ZDA...) in vedno bolj tudi v dolgoročna sodelovanja s Centrom odličnosti (COBIK, KC-BRIN, CIPKEBIB), farmacevtskimi družbami (LEK, d.o.o, Hidria, d.o.o.) in številnimi manjšimi podjetji. NIB ima lastno pisarno za prenos tehnologij, ki je odgovorna za upravljanje z intelektualno lastnino inštituta ter skrbi za povezovanje inštituta z gospodarstvom znotraj Konzorcija slovenskih pisarn za prenos tehnologij (vključno z Univerzo v Ljubljani). Leta 1995 je NIB soustanovil Tehnološki park Ljubljana, leta 2010 pa je luč sveta ugledalo prvo “spin-off” podjetje, Biosistemika d.o.o.. Od leta 2004 ima NIB certifikat ISO 9001, od leta 2003 nekateri laboratoriji delujejo skladno s standardom ISO/IEC 17025. Inštitut je tudi nosilec nacionalnega etalona za področje množina snovi/bioanalize nukleinskih kislin, zlasti na področju GSO in mikroorganizmov. Med pomembna področja delovanja NIB-a sodi tudi izobraževalna dejavnost, tako na dodiplomski kot podiplomski stopnji. Skoraj 80 % strokovnjakov inštituta na višjih položajih ima akademske nazive in učijo na številnih slovenskih univerzah, večinoma na UL, kjer je NIB partner podiplomskega programa Biomedicina. Poleg tega inštitut nudi svojim doktorskim študentom obsežen interni izobraževalni program. Omembe vredna je tudi nedavno priznan (NAKVIS) mednarodni študijski program Senzorske tehnologije (Sensor Tehnologies), v sklopu Mednarodne podiplomske šole Jožefa Štefana. INŠTITUT SESTAVLJAJO: Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijoRaziskovalno delo oddelka pokriva tri glavna področja: raziskave s pristopi sistemske biologije, različne raziskave mikroorganizmov in raziskave gensko spremenjenih organizmov. Pri raziskavah uporabljajo veliko raziskovalno opremo infrastrukturnega Centra Planta, ki omogoča vrhunske molekularno-biološke raziskave in raziskave rastlin. Oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo rakase ukvarja z ekotoksikologijo, genetsko toksikologijo in biologijo raka. V okviru treh osnovnih področij raziskuje vodne ekosisteme in vplive onesnaževanja, poškodbe genskega materiala ter nastanek in razvoj rakavih obolenj. Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemovproučuje biološke procese od nivoja celice do ekosistemov. Ustvarja vrhunsko znanje, potrebno za celostno razumevanje organizmov in njihove vloge v okolju, od nevronalnih mehanizmov zaznavanja okolja in komunikacije med celicami do interakcij v ekosistemih. Morska biološka postaja Piran (MBP)Je edina slovenska ustanova, ki proučuje morje in spremlja njegovo kvaliteto. Raziskovalci MBP so osredotočeni na raziskave s področij fizikalne, kemijske in biološke oceanografije. Skupne službeso organizacijska enota, ki je zadolžena za izvajanje podpornih dejavnosti za raziskovalne organizacijske enote. Glavne dejavnosti, ki jih izvajajo, so finance in računovodstvo, administrativno tehnična podpora vodenju projektov, kadrovske zadeve, idr. Pisarna za prenos tehnologijje odgovorna za upravljanje z intelektualno lastnino NIB-a. Pisarna skrbi za povezovanje inštituta z gospodarstvom, upravlja inštitutske patente ter skrbi za prenos znanja v družbo. Zgodovina Nacionalnega inštituta za biologijo V letu 1960 je Univerza v Ljubljani ustanovila Inštitut za biologijo, Univerze v Ljubljani, v prostorih Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. V letu 1975 se je inštitut združil z Morsko biološko postajo (MBP) iz Pirana in se preoblikoval v združeno organizacijo, ki je v letu 1990 pridobila status javnega raziskovalnega zavoda. Ustanovitelja sta postala Vlada Republike Slovenije in Univerza v Ljubljani. Po letu 1994 se je institut preimenoval v Nacionalni inštitut za biologijo (skrajšano NIB), ustanoviteljstvo pa je v celoti prevzela Vlada Republike Slovenije. V tem obdobju je vodilo institut osem direktorjev, zadnja od njih je prof. dr. Tamara Lah Turnšek, ki vodi inštitut že od leta 1996. Osnovna dejavnost Nacionalnega inštituta za biologijo ostajajo temeljne, razvojne in aplikativne raziskave na področjih naravoslovja in biotehnologije, biofizike in biomedicine ter sistemske biologije. Mnoge dejavnosti so vpete v okoljsko problematiko, kmetijstvo in prehrano ter zdravje. Pomemben mejnik v razvoju inštituta je bila ustanovitev Morske biološke postaje Piran (MBP) leta 1969 in njena razširitev v moderno opremljeno infrastrukturo ob Piranski obali v letu 2006. Sprva je bila dejavnost MBP pretežno usmerjena v raziskovanje lokalne flore in favne, sčasoma pa je prenesla težišče dela na ekološke raziskave onesnaževanja in danes predvsem interdisciplinarne raziskave obalega morja. Tudi ostali oddelki NIBa v okviru svojih štirih programov, ki se izvajajo na Oddelku za raziskave vodnega in kopenskega ekosistema, na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka, na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo ter na Oddelku za entomologijo, v veliki meri vključujejo raziskave, ki so zelo usmerjene oziroma se lahko uporabijo v spremljanje dolgoročnih okoljskih procesov, svetovanju odločujočim strukturam v strategiji varovanja okolja in ter v razvoju novih in čistih tehnologij.Pri svojem delu NIB tesno sodeluje s sorodnimi visokošolskimi in raziskovalnimi ustanovami doma in v svetu. S to svojo dejavnostjo inštitut zagotavlja vsestransko dostopnost ter uporabo znanja v družbi in gospodarstvu, prenos raziskovalnih dosežkov v prakso, popularizacijo znanosti, širjenje znanstvene kulture in obveščanje javnosti. Poslanstvo NIBa skozi desetletja ostaja: Raziskovalno razvojna dejavnost na področju biologije in v interdisciplinarnih področjih v iskanju sinergij tako znotraj kot izven NIBa. Strokovna dejavnost na področju aplikacij in metodologij, predvsem v sodelovanju z javnim in privatnim sektorjem. Pomemben aspekt je tudi strokovna podpora upravnim in političnim telesom (ministrstvom) pri pripravi okoljske zakonodaje, prenos EU direktiv v Slovenijo in mednarodnih konvencij, itd. Mednarodna odprtost v smislu sodelovanja s svetovnimi akademskimi institucijami, agencijami ter tujim javnim in poslovnim sektorjem. Izobraževanje v sodelovanju z univerzami doma in v tujini, še posebej pri oblikovanju podiplomskih in mednarodnih programov in šol. Poleg osnovne znanstveno-raziskovalne dejavnosti je inštitut sodeloval tudi pri razvoju Centralne biološke knjižnice z dokumentacijsko službo. Pomembni mejniki v razvoju NIB 29. 4. 1960 - Sprejet je bil Akt o ustanovitvi Inštituta za biologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, v prostorih na Aškerčevi 12 v Ljubljani. 1969 - Ustanovljena je bila Morska biološka postaja, ki je do leta 1980 delovala v prostorih stare družinske vile v Portorožu. 1975 - Inštitut se je preoblikoval v enovito delovno organizacijo. 1980 - Morska biološka postaja se je preselila v preurejene prostore tovarne Salvetti na obali pred Piranom. 1988 - Ljubljanski del inštituta se je preselil v prostore na Karlovški 19 v Ljubljani. 25. 3. 1994 - Sprejet je bil Sklep o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Inštitut za biologijo, pod katerega sta se kot ustanovitelja podpisala Vlada RS in Univerza v Ljubljani. 1995 - 1998 - Ljubljanski del inštituta se je postopoma selil v novo zgradbo Biološkega središča na Večni poti 111 v Ljubljani. 17. 1. 1998 - Inštitut se je preimenoval v Nacionalni inštitut za biologijo ali skrajšano NIB, ki ga je ustanovila Vlada RS. 2004 - 2006 - Morska biološka postaja se je postopoma selila v novo zgradbo, zgrajeno na mestu stare Fotogalerija Aškerčeva (foto: sl.wikipedia.org) 29. april 196... Morska biološka postaja Piran (foto: Arhiv NIB) 1... Karlovška c. 19 (foto: Arhiv NIB) 1988 - Ljubljan... Gradnja nove stavbe Biološkega središča Ljublja... Gradnja nove MBP 2000-2003 (foto: Arhiv NIB) ... $(document).ready(function() { $('.fancybox').fancybox(); }) Dosedanji direktorji Prof. dr. Hubert Pehani (Trebnje, 1. 11. 1900 - 24. 2. 1995) je bil prvi direktor Inštituta za biologijo in sicer od ustanovitve 29. 4. 1960 do leta 1966. Prof. dr. Miran Vardjan (Lož, 1. 5. 1919 - 15. 10. 2005) je Inštitut za biologijo vodil od 1966 do 1968. Prof. dr. Franc Sušnik (Prevalje, 28. 12. 1930 - 12. 9. 1996) je bil na čelu Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani med letoma 1968 in 1976. Prof. dr. Matija Gogala (Ljubljana, 11. 2. 1937) je bil direktor Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani od 1976 do 1979. Dr. Milan Lovka (Ljubljana, 12. 2. 1946 - 15. 10. 2017) je Inštitut za biologijo vodil od 1979 do 1984. Mag. Mitja Grosman (Ljubljana, 5. 1. 1951) je Inštitut vodil od leta 1984 do 1988. Prof. dr. Andrej Čokl (Ljubljana, 16. 6. 1947) je bil direktor Inštituta za biologijo od leta 1988 do 1996. Prof. dr. Tamara Lah Turnšek (Ljubljana, 1. 3. 1947) je bila direktorica NIB od 1996 do 28. 2. 2018. Izr. prof. dr. Matjaž Kuntner (Ljubljana, 21. 10. 1971) je bil direktor NIB od 2018 do 31. 12. 2020. Prof. dr. Maja Ravnikar je direktorica NIB od 1. 1. 2021 dalje. Fotogalerija Prof. dr. Hubert Pehani (foto: Arhiv NIB) ... Prof. dr. Franc Sušnik (foto: Arhiv NIB) ... Dr. Milan Lovka (foto: Arhiv NIB) ... Prof. dr. Andrej Čokl (foto: Arhiv NIB) ... $(document).ready(function() { $('.fancybox').fancybox(); }) Poslanstvo Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je javni raziskovalni zavod, ki ga je Vlada RS ustanovila z namenom: ustvarjanja novega temeljnega znanja na področju biologije in sorodnih naravoslovnih in okoljskih ved, prenašanja tega znanja v uporabo za izboljšanje kvalitete življenja, za podporo okoljskim politikam in za razvoj biotehnologije. To poslanstvo izvajamo s tremi vrstami dejavnosti: ustvarjanje novega znanja s temeljnimi raziskavami na področju biologije in njej sorodnih naravoslovnih ved, varstva okolja, biotehnologije ter biomedicine in objavljanjem le-tega v različnih znanstvenih publikacijah; uvajanje ustvarjenega novega znanja v prakso za potrebe državnih in lokalnih organov ter za gospodarske subjekte s ciljem izboljševanja kvalitete življenja; izobraževanje na dodiplomskem in podiplomskem nivoju, ki obsega: usposabljanje mladih raziskovalcev v podiplomskem študiju do pridobitve doktoratov; predavanja na podiplomskih programih slovenskih univerz in drugih visokih in strokovnih šolah; splošno izobraževalne dejavnosti na programih drugih šol in v različnih seminarjih in delavnicah. Vizija Želimo ustvarjati vrhunsko znanje in tehnologije na področju ved o življenju in njegovem okolju kot mednarodno uveljavljena avtonomna inštitucija. Z dobro organiziranostjo in vrhunsko opremo bomo skrbeli za zadovoljstvo zaposlenih in vzgojo vrhunskih kadrov. V tesni povezavi z družbo in poslovnim sektorjem bomo zagotavljali svoj dolgoročni razvoj. Strateški cilji Ustvarjanje vrhunske znanosti Prenos znanja uporabnikom Zaposlovanje in vzgoja kvalitetnega kadra Stalno izboljševanje organiziranosti, ki bo omogočala fleksibilnost, dober pretok informacij in bo krepila sodelovanje med oddelki. Izboljšanje opremljenosti in povečanje infrastrukture Zagotavljanje financiranja, ki omogoča stalno rast in razvoj Prizadevanja za avtonomijo pri delovanju Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je tretji največji javni raziskovalni zavod na področju naravoslovnih ved v Sloveniji, ki deluje že od leta 1960. Polni naziv: Nacionalni inštitut za biologijo Skrajšani naziv: NIB Naslov: Večna pot 111, 1000 Ljubljana Zastopanje družbe: prof. dr. Maja Ravnikar, direktorica     Spletna stran: www.nib.si E-mail: tajnistvo@nib.si Telefon: +386 (0)59 232 701 Telefaks: +386 (0)59 232 715     Odnosi z javnostmi: Katja Sinur Kontakt: T: +386 (0)59 232 701; E: PR_NIB@nib.si     Leto ustanovitve: 1960 Matična številka: 5055784000 ID št. za DDV: SI83534784 Podračun pri UJP: 01100-6030344630 SWIFT: BSLJSI2X Org. oblika: Javni zavod Registracija: Vpisan v sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani pod št. reg. vložka: 061/10098400 Oglejte si imenik zaposlenih Nacionalni inštitut za biologijo ima v Piranu izpostavo, ki se že vrsto let ukvarja s proučevanjem morske biologije, Morsko biološko postajo Piran. Spletna stran: http://www.nib.si/mbp E-mail: infombp@nib.si Telefon: +386 (0)5 9232 905 Telefaks: +386 (0)5 6712 902 SEDEŽ INŠTITUTA IZPOSTAVA MORSKA BIOLOŠKA POSTAJA PIRAN  

več >>