Magistrske naloge na EKOS

Na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov (EKOS NIB) v letošnjem letu razpisujemo več tem magistrskih nalog. Za več informacij so vam na voljo posamezni mentorji, kontaktni podatki so navedeni ob vsaki temi.

Vedenje/sporazumevanje/spolna selekcija/žuželke

Lastnosti in informacijska vsebnost kompleksnih vibro-akustičnih signalov hišnega cvrčka ter njihova vloga pri samičini izbiri

Poljski murni (Gryllidae) so splošno uveljavljen model za raziskave sporazumevanja in paritvenih strategij pri nevretenčarjih. Večina raziskav je usmerjenih na njihovo zvočno sporazumevanje, v zadnjem času tudi na sporazumevanje s kontaktnimi kemičnimi signali. Analiza signalov teh modalitet pa ne razjasni zadovoljivo, kako samci sporočajo samici svoje kvalitete in na kakšni osnovi samice izberejo partnerja za parjenje. Na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov NIB deluje vodilna skupina v svetovnem merilu za raziskave sporazumevanja z vibracijskimi signali, ki se prevajajo preko podlage (so človeku neslišni). Ugotovili smo, da samčki hišnega cvrčka – ene od glavnih modelih vrst murnov, poleg oddajanja zvoka z drgnjenjem kril (stridulacijo) med dvorjenjem oddajajo skop vibracijskih in zvočnih signalov s kombinacijo več mehanizmov; drgnjenja kril, bobnanja z nogami po podlagi in nihanja telesa. Namen naloge je prek sočasnih meritev zvoka in vibracij opisati lastnosti teh signalov pri samcih gojenih v okviru različnih diet (in s tem njihov potencial za sporočanje kvalitete samca) ter metodami predvajanja in izključevanja signalov testirati samičine preference za signale različnih lastnosti in modalitet.
Eksperimentalni del naloge je omejen na laboratorijsko delo in je izvedljiv v času dveh do treh mesecev. Poskusne živali so razpoložljive tekom celotnega leta.

Kontakt: dr. Nataša Stritih Peljhan (natasa.stritih-peljhan@nib.si)

Biodiverziteta/varstvena biologija/žuželke

Raznolikost žuželk na renaturiranih travnikih na območju Natura 2000 Julijske Alpe

Površina planinskih pašnikov, ki sodijo med vrstno najbolj bogate ekosisteme, se zmanjšuje. Glavna dejavnika ogrožanja sta opuščanje tradicionalnega načina kmetovanje in posledično zaraščanje ter intenzifikacija rabe. Ohranjanje planinskih pašnikov pomeni zagotovitev obstoja številnih kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov iz Nature 2000 in mnogih drugih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. V predlagani nalogi se bo raziskalo, kako obnova pašnikov oz. travišč vpliva na biodiverziteto žuželk. Žuželke so namreč pomemben del biodiverzitete travišč, sestavljajo velik delež živalske biomase in zagotavljajo številne ekosistemske storitve. Žuželke so prav tako dober pokazatelj ohranitvenega stanja habitata. Raziskava se bo izvajala na območju Natura 2000 Julijske Alpe na izbranih travnikih (Radovna, Uskovnica, Konjščica ali Slemenova špica), ki se jih obnavlja na različne načine. Naloga bo vključevala terensko vzorčenje izbranih skupin žuželk, meritve okoljskih dejavnikov, laboratorijsko delo (sortiranje vzorcev in določevanje žuželk) in statistično obdelavo.

Kontakt: dr. Alenka Žunič Kosi (alenka.zunic-kosi@nib.si)

Vpliv barve prestreznih pasti na učinkovitost vzorčenja izbranih letečih skupin hroščev (Coleoptera)

Žuželke so najbolj raznolika in najštevilčnejša skupina živali. Predstavljajo pomemben element biotske raznovrstnosti in imajo pomembno vlogo pri ohranjanju ekosistemov. Njihova raznolikost in številčnost pa se zaradi degradacije in izgube habitatov, podnebnih sprememb, onesnaženja in drugih vzrokov zmanjšujeta. Ogromna raznolikost žuželk predstavlja velik izziv pri spremljanju in ugotavljanju, dejavnikov, ki vplivajo na populacije žuželk. Vzorčenje s prestreznimi pastmi je ena najpogosteje uporabljenih metod vzorčenja letečih žuželk. Veliko študij raziskuje vpliv velikosti in oblike pasti na učinkovitost vzorčenja, manj pa je znanega kako na učinkovitost vpliva barva pasti. V predlagani nalogi se bo raziskoval vpliv barve prestrezne pasti na učinkovitost ulova izbranih skupin hroščev. Poznavanje razlik v učinkovitosti ulova je pomembno za raziskovanje biologije in ekologije žuželk kot tudi za oblikovanje in spremljanje učinkovitosti naravovarstvenih ukrepov. Raziskava se bo izvajala, v izbranih vlažnih nižinskih gozdovih na območju Prekmurja. Naloga bo vključevala terensko vzorčenje izbranih skupin žuželk, laboratorijsko delo (sortiranje vzorcev in določevanje žuželk) in statistično obdelavo.

Kontakt: dr. Alenka Žunič Kosi (alenka.zunic-kosi@nib.si)

Evolucijska biologija/biogeografija/sistematika/pajki

Pajki (natančen opis magistrske naloge je odprt glede na zanimanje študentov)

Ena od vrstno najpestrejših skupin kopenskih organizmov, pajki, predstavljajo neusahljiv vir bioloških tematik, ki jih preučujemo na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov NIB. Trenutne tematike, ki jih pokrivamo, so filogenetska sistematika pajkov, taksonomija izbranih skupin, genomika, fenotipska evolucija s poudarkom na gigantizmu, ekologija mrež, spolno odbiranje in spolni konflikt, ter razvoj novih pristopov k biogeografiji.

Magistrske naloge se lahko prilagodijo interesu posameznega študenta. Kontakt: dr. Matjaž Kuntner (matjaz.kuntner@nib.si)

Podzemna vodna favna kot indikator hidrogeoloških lastnosti kraškega vodonosnika

Raziskave podzemne favne so nujne, tako z vidika poznavanja vrstne pestrosti v podzemnih vodah kot njihove potencialne uporabnosti kot indikatorjev. Podnebne spremembe in prekomerna raba vodnih virov namreč vedno bolj vplivajo na kakovost pitne vode in količine zalog podtalnice. Veliki vodni nevretenčarji so se že pokazali kot zelo dober indikator kakovosti površinskih voda, medtem ko je razvoj biotskih indikatorjev v podzemnih vodah še v povojih. V predlagani nalogi se bo raziskalo potencialno uporabnost podzemnih nevretenčarjev kot indikatorjev hidrogeoloških lastnosti vodonosnika. Za študijski primer je izbran vodonosnik, ki napaja kraški izvir Lipnik v dolini Radovne pri Bledu. Predhodne raziskave so pokazale, da je vodonosnik, ki napaja Lipnik razpoklinsko kraški, z dobro razmejeno nenasičeno in nasičeno cono. Predvideva se, da je hidrološko povezan tudi z aluvialnim vodonosnikom v dolini Radovne. Dobro predhodno poznavanje izbranega hidrogeološkega sistema bo omogočilo poglobljeno analizo sestave podzemnih združb vodnih nevretenčarjev, ki naseljujejo različne hidrogeološke enote ter izbor vrst, ki bi lahko bili potencialni indikatorji za posamezne enote. Naloga bo vključevala terensko vzorčenje favne, meritve okoljskih dejavnikov, laboratorijsko delo (sortiranje vzorcev in določevanje nevretenčarjev), ter statistične analize. Vzorčenje bo potekalo v mesečnih intervalih.

Kontakt: dr. Nataša Mori (natasa.mori@nib.si)