Bolezni

18.05.2023

Fitoplazme na krompirju

Fitoplazme na krompirju Fitoplazme_podatkovni list Krompir lahko okužijo različne fitoplazme, tudi take, ki v Evropski uniji še niso navzoče, bi pa v primeru vnosa lahko povzročile veliko negativnih gospodarskih učinkov na kmetijsko pridelavo. StatusV prilogo II/A Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2019/2027 so uvrščene sledeče za pridelavo krompirja nevarne fitoplazme: •    'Candidatus Phytoplasma americanum'•    sevi sorodni 'Candidatus Phytoplasma aurantifolia' •    sevi sorodni 'Candidatus Phytoplasma fragariae' •    sevi sorodni 'Candidatus Phytoplasma pruni' V prilogo IV, del G Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2019/202 (nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi v zvezi s semenskim krompirjem) pa je vključena 'Candidatus Phytoplasma solani'.Opis in biologijaFitoplazme so paraziti rastlin in živijo v floemskem prevodnem tkivu ter v žuželčjih prenašalcih, ki se hranijo z rastlinskim sokom. Uvrščamo jih v razred Mollicutes, rod 'Candidatus Phytoplasma' ('Ca. P.'). Gostiteljske rastlineNajpomembnejši gostitelj 'Ca. P. americanum' je krompir. Glavna gostiteljska rastlina 'Ca. P. aurantifolia' je limeta. 'Ca. P. pruni' okužuje predvsem breskev in druge rastline rodu Prunus. 'Ca. P. fragariae' je bila odkrita na jagodah, leskah, rdečem drenu, črnem bezgu, rastlinah rodu Ulmus, Acer, itd. V Sloveniji je bila okužba s 'Ca. P. fragariae' potrjena na leskah, maklenu, navadnem gabru, navadnem glogu, črnem jesenu in gradenu. Sevi, ki so sorodni 'Ca. P. aurantifolia', 'Ca. P. fragariae' in 'Ca. P. pruni' lahko okužijo tudi številne druge rastline, vključno krompir.'Ca. P. solani' lahko okuži številne rastline, med drugim je povzročiteljica bolezni navadne trsne rumenice (Bois noir), rdečenja koruze (maize rednes) in bolezni stolbur na krompirju. V Sloveniji je pogosto odkrita na trti, dokazali pa smo jo tudi že na slaku, koprivi, paradižniku, korenju, jajčevcu, papriki in tudi na krompirju.Geografska razširjenostZa fitoplazme, ki so uvrščene v prilogo II/A Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2019/2027 ni znano, da bi se pojavljale na ozemlju Evropske Unije, oziroma so zabeležene zgolj posamične najdbe. 'Ca. P. solani' pa je bila potrjena v številnih državah v Evropi in tudi drugod.Gospodarska škodaOkužbe krompirja s 'Ca. P. solani' lahko vodijo do velikih izgub pridelka (iz različnih držav v Evropi so poročali o 30 do 80% izgubah pridelka) in slabše kvalitete semenskega krompirja. 'Ca. P. americanum' ter sevi, ki so sorodni 'Ca. P. aurantifolia', 'Ca. P. fragariae' in 'Ca. P. pruni', so v državah, s podobnimi klimatskimi razmerami kot v EU, povzročili veliko ekonomsko škodo (upad prodaje ali vrednosti pridelka zaradi simptomov na gomoljih, temnih obarvanj čipsa pripravljenega iz okuženih gomoljev, itd).Poti prenosaFitoplazme lahko vnesemo na novo območje z okuženim sadilnim materialom. Vnesejo se lahko tudi z okuženimi drugimi rastlinami, ki so lahko nato vir okužbe za krompir, saj je prisotnost vsaj nekaterih žuželčjih prenašalcev (za nekatere od teh fitoplazem) potrjena tudi v Sloveniji.Fitosanitarni ukrepiPotrebni so preventivni ukrepi, kot je na primer nakup preverjeno zdravega sadilnega materiala. V primeru potrditve prisotnosti teh fitoplazem v rastlinah, je potrebno okužene rastline uničiti, če se potrdi tudi prisotnost prenašalca, pa ga je smiselno zatirat s fitofarmacevtskimi sredstvi. Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/  Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/ Nacionalni inštitut za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Pomembnejši viri:EPPO global database (podatki zajeti 30.3.2023): •    https://gd.eppo.int/taxon/PHYPAE    •    https://gd.eppo.int/taxon/PHYPAF   •    https://gd.eppo.int/taxon/PHYPFG   •    https://gd.eppo.int/taxon/PHYPPN •    https://gd.eppo.int/taxon/PHYPSO   EFSA PLH Panel (EFSA Panel on Plant Health), Bragard C, Dehnen-Schmutz K, Gonthier P, Jaques Miret JA, Justesen AF, MacLeod A, Magnusson CS, Milonas P, Navas-Cortes JA, Parnell S, Potting R, Reignault PL, Thulke H-H, Van der Werf W, Vicent Civera A, Yuen J, Zappala L, Bosco D, Chiumenti M, Di Serio F, Galetto L, Marzachi C, Pautasso M and Jacques M-A, 2020. Scientific Opinion on the pest categorisation of the non-EU phytoplasmas of tuber-forming Solanum spp. EFSA Journal 2020;18(12):6356, 59 pp. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2020.6356Besedilo pripravila: Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo

več >>

18.05.2023

Begomovirusi na krompirju

Begomovirusi na krompirju Begomovirusi_podatkovni list Virusi iz rodu begomovirusov (družina Geminiviridae) lahko okužijo številne vrste rastlin. Opisanih je več kot 400 različnih begomovirusov, od tega lahko nekateri okužijo tudi krompir. StatusOd begomovirusov, ki so uvrščeni v prilogo II/A Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2019/2027 so za krompir nevarni predvsem virus kodravosti listov čilija (chilli leaf curl virus; ChiLCV), virus rumenega mozaika krompirja (potato yellow mosaic virus; PYMV), havanski virus mozaika paradižnika (tomato mosaic Havana virus; ToMHaV), tainoški virus lisavosti paradižnika (tomato mottle Taino virus; ToMoTV), virus močne grbančavosti paradižnika (tomato severe rugose virus; ToSRV) in virus rumenih žil in progavosti paradižnika (tomato yellow vein streak virus; ToYVSV). Krompir lahko okuži tudi newdelhijski virus kodravosti listov paradižnika (tomato leaf curl New Delhi virus; ToLCNDV), ki pa je uvrščen v prilogo II/B (EU) 2019/2027.Gostiteljske rastlineVsi begomovirusi, ki so uvrščeni v prilogo II/A Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2019/2027 kot nevarni virusi za krompir, lahko okužijo tudi paradižnik, nekateri tudi navadni fižol, papriko, jajčevec, okrasne in plevelne rastline. Krog gostiteljskih rastlin virusa ToLCNDV pa je še širši in vključuje med drugim tudi vrste iz družine bučevk, paradižnik in papriko. Geografska razširjenostZa begomoviruse, ki so uvrščeni v prilogo II/A Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2019/2027 ni znano, da bi se pojavljali na ozemlju Evropske Unije. ToLCNDV pa je že bil potrjen v nekaterih državah EU (na primer v Italiji, Španiji, Portugalski, Grčiji) in sicer predvsem na rastlinah iz družine bučevk.Znamenja okužb Najpogostejša znamenja okužbe rastlin z begomovirusi so zvijanje listov, porumenelost žil in rumen mozaik na listih. Bolezenska znamenja na rastlinah so odvisna od sorte, rastnih pogojev, časa okužbe itd.V primeru okužbe krompirja z begomovirusi poročajo o zavrti rasti, klorozah ali mozaiku na listih in/ ali deformacijah listov v vršičku. Gospodarska škodaOkužbe krompirja z begomovirusi lahko vodijo do izgub pridelka, a je škodo, ki jo povzročajo begomovirusi težko oceniti na podlagi dosedanjih podatkov iz literature. Poti prenosaBegomoviruse lahko v nasad vnesemo z okuženimi rastlinami za saditev; vnos je možen tudi s semenskim krompirjem. Znotraj nasada jih učinkovito raznaša tobakov ščitkar (Bemisia tabaci), ki je pri nas prisoten in prenaša različne rastlinske viruse.Fitosanitarni ukrepiPotrebni so preventivni ukrepi, kot je na primer nakup preverjeno zdravega sadilnega materiala in omejevanje prenašalca tobakovega ščitkarja. Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/  Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/ Nacionalni inštitut za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Pomembnejši viri:EPPO global database (podatki zajeti 15.5.2023): •    https://gd.eppo.int/taxon/CHILCU    •    https://gd.eppo.int/taxon/PYMV00 •    https://gd.eppo.int/taxon/THV000 •    https://gd.eppo.int/taxon/TOMOTV •    https://gd.eppo.int/taxon/TOSRV0 •    https://gd.eppo.int/taxon/TOYVSV •    https://gd.eppo.int/taxon/TOLCND EFSA PLH Panel (EFSA Panel on Plant Health), Bragard, C, Dehnen-Schmutz, K, Gonthier, P, Jacques, M-A, Jaques Miret, JA, Justesen, AF, MacLeod, A, Magnusson, CS, Milonas, P, Navas-Cortes, JA, Parnell, S, Potting, R, Reignault, PL, Thulke, H-H, van der Werf, W, Vicent Civera, A, Yuen, J, Zappalà, L, Candresse, T, Lacomme, C, Bottex, B, Oplaat, C, Roenhorst, A, Schenk, M and Di Serio, F, 2020. Scientific Opinion on the pest categorisation of non-EU viruses and viroids of potato. EFSA Journal 2020;18(1):5853, 134 pp. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2020.5853 Besedilo pripravili: Nataša Mehle in Ana Vučurović, Nacionalni inštitut za biologijo

več >>

23.03.2023

Fitoplazme na palmah

Fitoplazme na palmah Fitoplazme_podatkovni list Palme lahko okužijo različne fitoplazme, od katerih nekatere lahko povzročijo rumenenje in propadanje palm (ang.: palm lethal yellowing phytoplasmas). Status:  Fitoplazme, ki povzročajo rumenenje in propadanje palm ('Candidatus Phytoplasma cocostanzania', 'Candidatus Phytoplasma palmae', 'Candidatus Phytoplasma palmicola' in njeni sorodni sevi ter fitoplazma, ki povzroča t.i. Bogia coconut syndrome) so uvrščene v prilogo II/A Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2019/2027.  Opis in biologija:  Fitoplazme so paraziti rastlin in živijo v floemskem prevodnem tkivu ter v žuželčjih prenašalcih, ki se hranijo z rastlinskim sokom. Uvrščamo jih v razred Mollicutes, rod 'Candidatus Phytoplasma'.  Fitoplazme, ki povzročajo rumenenje in propadanje palm so uvrščene v različne podskupine fitoplazem 16SrIV in 16SrXXII.  Gostiteljske rastline:  Najpomembnejše gostiteljske rastline so različne vrste palm iz družine palmovk (Arecaceae).  Geografska razširjenost:  Za fitoplazme, ki povzročajo rumenenje in propadanje palm ni znano, da bi se pojavljale na ozemlju evropske Unije. Do sedaj so bile odkrite le v nekaterih državah Amerike in Afrike.  Znamenja okužb:  Od okužbe do pojava prvih bolezenskih znamenj lahko preteče več mesecev. Na okuženih palmah se najprej pojavi bledenje oziroma rumenenje listov (enako kot v primeru abiotičnega stresa), kasneje zaradi okužbe palme propadejo.   Gospodarska škoda:Okužene palme propadejo. Če ne ukrepamo, se lahko bolezen razširi na druge rastline iz družine palmovk. Poti prenosa:  Fitoplazme, ki povzročajo rumenenje in propadanje palm, lahko vnesemo na novo območje z okuženim sadilnim materialom. Potrjen žuželčji prenašalec je Myndus crudus, ki pri nas ni navzoč. Možni prenašalci so tudi druge žuželke, ki se hranijo na rastlinah iz družine palmovk. Fitosanitarni ukrepi: Potrebni so preventivni ukrepi, kot je na primer nakup preverjeno zdravih rastlin.  V primeru potrditve prisotnosti teh fitoplazem v rastlinah, je potrebno okužene rastline uničiti, če se potrdi tudi prisotnost prenašalca, pa ga je potrebno zatirat s fitofarmacevtskimi sredstvi.  Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/  Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/ Nacionalni inštitut za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Pomembnejši viri: EPPO global database: https://gd.eppo.int/taxon/PHYP56 (podatki zajeti 20.3.2023) EFSA PLH Panel (EFSA Panel on Plant Health), Jeger M, Bragard C, Candresse T, Chatzivassiliou E, Dehnen-Schmutz K, Gilioli G, Gregoire J-C, Jaques Miret JA, MacLeod A, Navajas Navarro M, Niere B, Parnell S, Potting R, Rafoss T, Rossi V, Urek G, Van Bruggen A, Van der Werf W, West J, Winter S, Dickinson M, Marzachi C, Hollo G and Caffier D, 2017. Scientific Opinion on pest categorisation of Palm lethal yellowing phytoplasmas. EFSA Journal 2017;15(10):5028, 27 pp. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2017.5028 Besedilo pripravila:  Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo

več >>