03 feb
Odprava v Kostariko 2020 - 4. javljanje

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInNatisni

 

Odprava v Kostariko 2020
-
četrto javljanje



Kačji ugriz in biološki koridorji


Včeraj pozno ponoči se je zgodila prva resnejša nesreča na študentskih odpravah. Bili smo že v posteljah, ko so iz gozda pritekli študentje in nam sporočili, da je enega od njih v potoku ugriznil gad trepalničar (Bothriechis schlegelii). Še preden sem uspela dojeti, kaj govori, je bil Werner že v avtu z ugriznjencem na poti v bolnico v Golfito. Naslednjo uro smo bili vsi na trnih, čakajoč na novice. Na srečo so bile ugodne. Nesrečni fant ni utrpel težjih poškodb, dobil je polivalentni protistrup, a je moral ostati v bolnišnici. Povedali so nam, da mu bodo, glede na potek dogodkov, reakcije…v naslednjih dneh ponovno dajali protistrup in da bo verjetno lahko šel iz bolnišnice po treh dneh. Kakšno olajšanje.

Trepalničar je strupeni drevesni gad Srednje in Južne Amerike. Kača je sorazmerno majhna za tukajšnje kače, odrasla meri od 55 do 80 cm. Kača se pojavlja v zelo različnih barvnih kombinacijah. In kako je prišlo do ugriza. Kača je bila tako kot vedno na veji in naš junak, ki se v Sloveniji spozna na rokovanje z gadi, jo je zgrabil za vrat, a kaj, ko se tukajšnje kače obnašajo drugače in vseeno grizejo. Na srečo pa je držanje za vrat preprečilo globlji ugriz.


Pomirjeno smo šli spat in zjutraj nas je prebudila še boljša novica — prva doza protistrupa in infuzija sta opravili svoje delo in popoldne ga lahko pridemo iskat. Konec dober, vse dobro.



In kaj je počela naša filmska ekipa. Danes se je posvetila snemanju pomembnega dela tropske postaje – vzgoje sadik nativnih dreves, ki jih uporabljajo za pogozdovanje starih pašnikov in opuščenih plantaž banan v projektu COBIGA. V Kostariki je okrog 25 % ozemlja zaščitenega v obliki nacionalnih parkov. Kljub temu pa ti nacionalni parki predstavljajo le otoke znotraj kmetijskih površin. Na ta način sta tako lokalni flora kot favna izolirani na gozdnih zaplatah in na daljši rok ne moreta preživeti zaradi parjenja med sorodniki ter posledično izgube genetske variabilnosti v populacijah. V zadnjih letih je postavljanje bioloških koridorjev, ki naj bi povezovali taka izolirana zaščitena območja, postalo pomemben del okoljevarstvenih projektov. Eden takih je iniciativa mezoameriškega biološkega koridorja, ki naj bi predstavljal povezavo med Severno in Južno Ameriko in omogočil povečanje biološke izmenjave med kontinentoma. Del koridorja je AMITOSA, ki predstavlja povezavo med polotokom Osa in parkom Amistad v Cordillera de Talamaca. In del koridorja AMITOSA je biološki koridor La Gamba (COBIGA), katerega glavna naloga je ustvariti povezavo nižinskih gozdov nacionalnega parka Piedras Blancas z nezaščitenimi prehodnimi območji montanskega deževnega gozda. Glavni oskrbnik drevesnice, Alvaro, je Anji in Bernardi razložil, kako je včina ozemlja, ki naj bi postalo del koridorja, v privatnih rokah in kako je lastnike kmetij potrebno najprej prepričati o pomenu koridorja na posebnih delavnicah, ki jih oragnizirajo. Avstrijska organizacija »Deževni gozd Avstrijcev«, ki je neposredno povezana s postajo v La Gambi, je pomemben dejaven člen v projektu COBIGA in načrtno odkupuje zemljišča za koridor, ki jih nato pogozdujejo s sadikami iz drevesnice.