31 jan
Odprava v Kostariko 2020 - 3. javljanje

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInNatisni

 

Odprava v Kostariko 2020
-
  tretje javljanje



On assignment – prvi dan


Včeraj se nam je pri našem raziskovanju Kostarike pridružila ekipa RTV Slovenije, novinarja Anja in snemalec Bernard. Prišla sta pozno ponoči, a časovne razlike in vznemirjenost zari poti so botrovale temu, da sta bila ob petih zjutraj, tako kot vsi, pripravljena za svojo prvo nalogo – odkrivanje ekosistema mangrov. Iz Golfita smo odpluli z dvema čolnoma čez Sladki zaliv. Uživali smo v opazovanju strmoglavljanj za ribami rjavih strmoglavcev in malih rjavih pelikanov. Tudi strategija burnic, kako priti do rib, ki so jih pred tem ujele čigre, nas ni pustila ravnodušnih. In seveda delfini!


Ker je bila oseka kar opazna, se je ob ustju reke Coto odkril mivkasti otok iz naplavin reke.
Lahko si predstavljate zabavo, ki jo je študentom predstavljal topel mokri pesek.


In že smo vpluli v strugo reke Coto, ki jo z obeh strani objemajo neskončni mangrovski sestoji. Oblikujejo jih plima in oseka in mešanje sladke rečne in slane morske vode. Čeprav mangrove niso sorodstveno blizu, jih povezujejo zelo podobne prilagoditve na to ekstremno okolje — npr. specializirana tkiva, ki prepričujejo, da bi sol zastrupila rastlino. za shranjevanje soli v starih listih, kar preprečuje. In seveda najočitnejše – posebne oporne korenine, ki rastlini zagotavljajo dobro oporo in mehanizem za izmenjavo plinov, da o živorodnosti, ko rastlina začne kaliti, pritrjena na materinsko rastlin, sploh ne govorimo. V mangrovskih združbah Kostarike so glavne mangrove Rhizophora mangle, Avicennia germinans, Pellicera rhizophorae, med njimi najdemo sestoje praproti Acrostichum aureum, na njih orhidejo iz rodu Brassavola. Od ptičev smo uspeli posneti veliko različnih čapelj, pobrežnikov, vodomcev, seveda ibise in kar nekaj ameriških krokodilov. Kosilo smo si privoščili v ozkem kanalu reke, kjer so študenti, kot po navadi, uživali med plezanju po mangrovskih koreninah in valjanju po blatu.


Blato so si lahko sprali ob skoku v Pacifik, kjer smo se ustavili na poti nazaj. Na plaži pa smo se srečali s triprstim lenivcem in malo opico sajmirom. Proti Golfitu smo pluli v prelepi pozno popoldanski svetlobi in opazovali deževni gozd v njegovi najlepši luči. K popolnemu dnevu je bil dodatek le še opazovanje opic kapucink in vriskačev, ki so nas opazovale z obalnih dreves.





On assignment – drugi dan


Današnji dan so študenti preživeli z Wernerjem na barki na Río Esquinas — še eni čudoviti reki v Nacionalnem parku Piedras Blancas; mi pa smo posvetili dan snemanju primarega deževnega gozda. Nalogo smo uspešno opravili, saj je Bernrad posnel res vse kar smo imeli na današnjem seznamu in še mnogo več, kar si boste lahko ogledali, ko bo film končan. Kar bodite radovedni, za zdaj pa le slike s terena.