Lučka KAJFEŽ BOGATAJ

Univerza v Ljubljani

·         Zaradi antropogenih izpustov toplogrednih plinov (TGP) površje planeta ogrelo za 1,1 ° C glede na obdobje 1850-1900

·         Ogrevanje na kopnem je večje od svetovnega povprečja, na Arktiki pa več kot dvakrat višje.

·         Podnebne spremembe prinašajo izrazite spremembe kroženja vode - večje izhlapevanje, intenzivnejše padavine in s tem povezane poplave ter močnejšo sušo v mnogih regijah - pa tudi spremembe vlažnosti, vetrov, snega in ledu, obalnih območij in oceanov.

·         V mestih se nekateri vidiki podnebnih sprememb še bolj izrazijo.

·         Podnebnih sprememb ne moremo več ustaviti, lahko pa jih omejimo, a zato potrebujemo hitre, pametne in sistemske odzive.

·         Dobro zastavljena politika hitrega, pametnega in sistemskega odziva je EU sveženj „Pripravljeni na 55“, ki se nanaša na cilj zmanjšanja emisij za najmanj 55 % do leta 2030 in vključuje zakonodajne predloge in politične pobude na področju podnebja in energije.

Mediteranski inštitut za okoljske študije, ZRS Koper

·         Planet Zemlja je zapleten prilagodljiv sistem

·         Danes je etični imperativ, da prekinemo našo cono udobja, obsedenosti, pristranskosti in nepotrebnega potrošništva.

·         Podnebnih sprememb ne moremo več obravnavati kot nekaj zunanjega,  drugega - mi smo podnebne spremembe kot del  kompleksnega prilagoditvenega sistema.  

NIB

·         Raziskave ekofiziologije in vedenja organizmov nam povedo, kako se bodo organizmi lahko prilagajali na prihajajoče spremembe v njihovem okolju.

·         Voda je eden ključnih dejavnikov, ki omogoča življenje organizmov, tudi tistih, ki živijo na kopnem.

·         Nova raziskovalna spoznanja o odpornosti in ranljivosti biodiverzitete na podnebne spremembe so dober vpogled v to kar nas čaka, saj smo tudi mi sami, del biodiverzitete.  

NIB

·         Podnebne spremembe skupaj s človeškimi dejavnostmi vplivajo na izrazito prerazporeditev vrst v celotnem Sredozemskem bazenu.

·         Podnebne spremembe se odražajo tudi na ogroženih nevretenčarjih kot je sredozemska kamena korala  (Cladocora caespitosa), pri kateri pride spričo višjih temperatur do pojava bledenja, ko koralo zapustijo fotosintetski endosimbionti.

NIB

·         V morjih in oceanih je rastlinski plankton tisti, ki v procesu fotosinteze največ prispeva k tvorbi organske snovi in se v tem lahko primerja s produkcijo obsežnih tropskih gozdov na kopnem.

·         Naravna nihanja abiotskih dejavnikov, ki so ključni za rast mikroorganizmov kot tudi posledice antropogenih pritiskov, vključno s podnebnimi spremembami, onesnaževanjem, vnosi tujerodnih vrst in alohtonih vrst mikroorganizmov (tudi patogenov), pomembno vplivajo na sestavo in delovanje mikrobnih združb ter s tem na strukturo in produktivnost morskih ekosistemov.

NIB

·         V severnem Jadranu se podnebne spremembe manifestirajo na dva ključna načina: prek dviga srednje gladine morja, ki vpliva predvsem na ljudi, ter prek dviga temperature morja, ki vpliva predvsem na ekosistem.

NIB

·         Povečanje koncentracije CO₂ v ozračju vodi do absorbcije CO₂ v oceanih in posledično do pojava zakisljevanja morij.

·         Močni regionalni vplivi zakisljevanja morij so še posebej problematični v Sredozemskem morju in na Jadranu, kjer so segrevanje in morski vročinski valovi že bistveno spremenili morske ekosisteme.

·         Trenutno zmeren lokalni vpliv zakisljevanja morij naj bi se močno povečal do 2100, kar bo, zaradi kumulativnega klimatskega vpliva, močno prizadelo ribogojstvo in ribištvo v celotnem sredozemskem bazenu. 

Nekdanji direktor Zavoda RS za varstvo narave, Območne enote Piran

·         Učinkovito upravljane zavarovanih območij vključuje tako spremljanje stanja z vidika biotske raznolikosti, kakor tudi spremljanje in usmerjanje obiska in nenazadnje nadzor nad spoštovanjem veljavnih varstvenih režimov, kar ni izvedljivo brez ustreznega, dolgoročno stabilnega financiranja.

·         V slovenskem morju in na morskem obrežju smo na pol poti, tako z vidika opredelitve reprezentativne mreže zavarovanih območij, kakor tudi z vidika njihovega učinkovitega upravljanja. 

·         Skromni obseg in število morskih in obalnih zavarovanih območij v nobenem primeru ne predstavljajo zadostne protiuteži razvojnim trendom in negativnim vplivom vseh človekovih dejavnosti, vezanih na morski in obrežni prostor jadranskega bazena.

·         Ključen izziv na politični ravni, vezan na upravljanje s slovenskim morjem in morskim obrežjem, je proaktivno sodelovanje v sub-regionalnih, regionalnih in globalnih procesih in mehanizmih, kot so jadransko jonska komisija, Barcelonska konvencija in Konvencija o biološki raznovrstnosti.

Univerza na Primorskem

·         Težava človekovega prekomernega poseganja v okolje ni posledica neinformiranosti, pač pa prej hotene nevednosti, načrtnega izogibanja in zanikanja podatkov, ki kažejo na katastrofalen vpliv človekovih posegov na okolje.

·         Misli na nenadno in radikalno spremembo življenjskega sloga, ki naj bi jih zahtevala sprememba človekovega ravnanja, ki bi postalo bolj okoljsko vzdržno, za marsikoga predstavljajo velik stres, saj pomenijo spremembo našega načina življenja, iz katerega pa posamezniki črpamo svoje identitete in smisel.

NIB

·         V vodnih ekosistemih sta ključna okoljska dejavnika temperatura in hidrološke razmere, ki zaradi podnebnih sprememb kažeta izrazite trende v nepovratno preoblikovanje biodiverzitete vodnih ekosistemov.

·         Slovenija je na globalnem nivoju vroča točka biodiverzitete podzemnih voda.

·         Zaradi turbulentne geološke zgodovine površinske vode gostijo številne ozko razširjene vrste, ki vključujejo tako ribe kot tudi nižje organizme.

TINA ELERŠEK

NIB

·         Globalno segrevanje povečuje temperaturno razslojenost v jezerih in krepi stabilnost vodnega stolpca, to pa daje prednost plavajočim algam in cianobakterijam.

·         Cianobakterije odvzemajo hranila (ogroženim) vodnim rastlinam, njihova prekomerna razrast pa zmanjša biotsko pestrost, kar lahko med drugim povzroči tudi invazijo tujerodnih vrst. 

MIHA MIKELJ

Mladi za podnebno pravičnost

·         Da obrnemo negativni trend uničevanja našega bivanjskega prostora, moramo med drugim opustiti rabo fosilnih goriv, spremeniti prehrano, zaščititi in renaturirati naravo, predvsem pa potrebujemo novo vizijo razvoja družbe.

·          Ena izmed možnih rešitev za izhod iz okoljske in družbene krize je ekonomija ameriškega krofa.

AL VREZEC

NIB

·         Evolucija se ne ustavlja in vrste se razvijajo, s tem pa se spreminjajo tudi življenjske razmere v ekosistemih.

·         Naravna hitrost izumiranja naj bi bila 1 vrsta v 83 letih, danes pa se je ta hitrost pospešila na 1 vrsto v treh do štirih letih.

·         Pospešeno izumiranje vrst naj bi se začelo pred 40.000 leti, kar sovpada s pričetkom bliskovitega širjenja človeške vrste po planetu.

·         Na območju Slovenije je v zadnjih 500 letih izumrlo 10 % sesalcev, 7 % ptic, 4 % rib in 20 % hroščev. 

·         Ohranjanje biotske pestrosti ni le zanesenjaško naravovarstvo, pač pa nuja za preživetje prihodnjih generacij ljudi.

BENOÎT TERRIER

Agence de l’eau Rhône Méditerranée Corse, Francija

·         Francoski zakon iz leta 1996 postavlja temeljno načelo, da je voda "skupna dediščina naroda" in da je nujna  ekološka obnova rek.

·         Projekt obnove porečja Rone je vključeval načrt za vrnitev prostora vodi za njene ekološke procese, kasneje pa je upravljanje z rečnim prostorom vključevalo tudi zaščito pred poplavami.

·         V porečju Rone od leta 2013 prednostno odstranjujejo 1400 pregrad in jezov.

·         Med letoma 2013 in 2018 so izvedli morfološko obnovo 500 km degradiranih rečnih strug v porečju Rone, s preoblikovanjem poravnanih rečnih strug, odstranitve ali odmika nasipov, da se naredi prostor za reko, obnove obrežne vegetacije, vnosa grobih usedlin v zarezane rečne struge.

·         Naravne rešitve obnove rek prispevajo k prilagajanjem podnebnim spremembam, izboljšujejo kakovost vode in prinašajo več družbeno-ekonomskih koristi.

·         Nujno bo potrebno premostiti vrzel med gradbeniki in biologi, pri čemer bi zelo  pomagala močnejša politična volja za izvajanje naravnih rešitev.

MATJAŽ MIKOŠ

Univerza v Ljubljani

·         Zaradi podnebne variabilnosti in izrazitih podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih, so vodotoki lahko le v dinamičnem, nikakor pa ne v statičnem ravnovesju, saj se prilagajajo stalnemu spreminjanju robnih pogojev v porečju.

·         Hidromorfološko stanje vodotokov in njihovo izboljševanje je pomemben del ukrepov za zadrževanje voda (ukrepi zaradi varstva pred poplavami in sušami) in za načrtovanje in izvajanje sonaravnih rešitev na področju urejanja voda.

·         Hidromorfološka pestrost vodotokov je pogojena z rečno dinamiko in je pomemben prispevek k ohranjanju biodiverzitete.

·         Kako vodam vrniti prostor, ki so ga oblikovale v preteklih stoletjih je družbeni izziv.

IZIDOR OSTAN OŽBOLT

Mladi za podnebno pravičnost

·         Evropski zeleni dogovor in sveženj Pripravljeni na 55 dojemamo kot dober, a nezadosten korak naprej.

·         Novi zeleni dogovor za Evropo prepozna neenakost, okoljski zlom in avtokracijo kot tri osrednje probleme, ki jih je potrebno reševati sočasno.

·         Dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050  je podnebno nezadostna, povečala bo neenakost ter pospešila degradacijo narave.

·         10. krovnih predlogov Mladih za podnebno pravičnost prežema vse družbene podsisteme in ob realizaciji usmerja Slovenijo k novi razvojni paradigmi zagotavljanja dostojnega življenja za vse ob spoštovanju naravnih omejitev planeta.

MIHAEL J. TOMAN

Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

·         Kopno in voda sta povezana celota, več kot 80% napadov na vodovja tega planeta se zgodi s kopnega zaradi nas ljudi, od odpadnih voda, do odpadkov in onesnažene atmosfere.

·         Preveč je prisotno spoznanje, da je koncept trajnostnega razvoja obveza človeštva, da uresničuje skupne cilje družbe. Pri tem pozabljamo, da je temelj vsega narava.

·         Varstvo okolja je vse preveč mantra političnih in družbenih gibanj, ne pa prepoznana praksa.

·         Vodni ekosistemi so vse bolj koktejli nevarnih snovi. 

KINGSLEY DIXON

Curtin University Perth, Avstralija

·         Nobenega tehnološkega razloga ni, zaradi katerega bi morala izumre katera koli vrsta.

·         Izumiranje vrst lahko preprečimo le z gradnjo zavedanja in skupnosti, ki se bo negativnim procesom v okolju zoperstavila, tudi z individualnimi akcijami.

ADALBERTO LUIS VAL

Instituto Nacional de Pesquisas da Amazônia (INPA) in Brazilska akademija znanosti,  Brazilija

• Amazonka v Atlantski ocean spusti približno 250 000 m³ vode na sekundo, kar je 20 % vse sladke vode, ki vstopa v oceane po vsem svetu.
• Amazonija je dom biodiverzitete, ki nima primerjave z ničemer na planetu.
• V Amazoniji niso izvzeti učinki, povezani z globalnim segrevanjem, ki jih še pospešujejo lokalni vplivi, kot so npr. gozdni požari.
• Različne ocene kažejo, da so nekatera območja v Amazoniji že prenehala sprejemati in shranjevati ogljik, ter da so v njej območja, ki bi se lahko segrela tudi za 4,5 °C. V takih območjih bi lahko prišlo do izgube biodiverzitete.
• Inkubacija ličink tambaquija, ene gospodarsko najpomembnejših rib v Amazonki, je pokazala, da hude motnje v razvoju.
• Kot rešitev za izzive kot je oskrba s hrano, iščejo informacije, ki so še skrite v Amazonskem gozdu.
• Ker uvoz informacij ni vedno najboljši način, so znanost, tehnologija in inovacije, ter izobraževanje, razviti posebej za Amazonijo, bistvenega pomena.

Maruša Pompe Novak

• Razumevanje procesov, ki potekajo v rastlinah kot odziv na pomanjkanje vode in bolezni, je ključnega pomena za vpeljavo učinkovitih kmetijskih praks, ki omogočajo učinkovito rabo razpoložljive vode za namakanje in učinkovito zatiranje bolezni.

BLAŽ KURNIK

• Evropski zeleni dogovor utira  pot k podnebni zakonodaji, ki obravnava podnebno nevtralnost in tudi povečuje odpornost proti zaznanim ali pričakovanim vplivom podnebnih sprememb s prilagoditveno strategijo EU
• Julija 2021 je Evropska komisija objavila sveženj predlogov sveženj „Pripravljeni na 55“ za revidiranje in posodobitev zakonodaje EU ter uvesti nove pobude, katerih cilj je zagotoviti, da so politike EU v skladu s podnebnimi cilji - zmanjšanjem neto emisij toplogrednih plinov za najmanj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 in posledično doseči podnebno nevtralnost do leta 2050.
• Potrebujemo hitrejše, pametnejše in bolj sistemske prilagoditve. Na ravni Evropske unije  so cilj ambiciozne nove strategije za prilagajanje podnebnim spremembam za povečanje odpornosti proti podnebnim spremembam.