Na Morski biološki postaji obeležili dan biotske raznovrstnosti

18 maj
Na Morski biološki postaji obeležili dan biotske raznovrstnosti

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInShere with friends

V dvorani Morske biološke postaje je 22. maja 2017 potekalo srečanje, s katerim smo na Nacionalnem inštitutu z biologijo želeli obeležiti mednarodni dan biotske raznovrstnosti.

Vabilu se je odzvalo več kot 60 predstavnikov iz različnih slovenskih ustanov, ki so kakorkoli povezane z biotsko raznovrstnostjo, med njimi ugledni predstavniki z Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem, gosti z Ministrstva za okolje in prostor, naravovarstveniki z Zavoda za varstvo narave in Krajinskega parka Strunjan, predstavniki iz podjetij Luke Koper in Okolje Piran, ravnateljica piranskega Akvarija, gostje iz Prirodoslovnega Muzeja Slovenije ter sodelavci z ljubljanskega dela NIB in enote MBP. Uvodnemu pozdravu direktorice Nacionalnega inštituta za biologijo prof. dr. Tamare Lah Turnšek je sledila dobrodošlica vodje Morske biološke postaje Piran doc. dr. Andreje Ramšak.

Dogodek je z uvodnim predavanjem otvoril dr. Peter Skoberne z Ministrstva za okolje in prostor, ki je razpravljal o razlogih za obeleževanje mednarodnega dneva biotske raznovrstnosti in kritično razmišljal o stanju varovanja in raziskovanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji.

V nadaljevanju je prof. dr. Tamara Lah predstavila uvod knjige Biogenic formations in the Slovenian sea, bolj podrobno pa je knjigo predstavil prof. dr. Lovrenc Lipej, soavtor knjige skupaj z dr. Martino Orlando-Bonaca in dr. Borutom Mavričem. Monografija obravnavava apnenčaste tvorbe, ki jih ustvarjajo morski organizmi, ki jim strokovno rečemo biogene formacije. Te so lahko različnih razsežnosti, od nekaj kvadratnih decimetrov do orjaških tvorb s skoraj 10.000 m2. Novejša spoznanja kažejo, da gre za z morskim življem zelo bogata okolja, še posebej v tem oziru izstopata orjaški formaciji pred rtom Ronek in pred Debelim rtičem. Izdajo monografije je s finančno podporo omogočil tuniški center za Zavarovana območja RAC/SPA.

Tematiko življenjskih okolij je v svojem prispevku nadaljeval mag. Robert Turk z Zavoda za varstvo narave, ki je razmišljal o stanju raziskanosti habitatov v slovenskem morju ter o deležu zavarovanih predelov, ki namesto načrtovanih 10 % znaša le komaj 0,5 %. Sledilo je predavanje sodelavca NIB z MBP dr. Boruta Mavriča Arkonavtih – iskalcih izgubljenega zaklada. Če so Argonavti iskali zlato runo, pa Arkonavti iščejo izgubljene zaklade morja. Arkonavti so dobili tako ime, ker se ukvarjajo z Noetovo ladjo Arko, ki simbolizira slovensko morje. Tako kot je očak Noe na ladjo spravil po dva predstavnika vsake vrste, tako nekako je stanje v slovenskem morju. Veliko vrst, a ničesar v izobilju. S predavanjem je dr. Mavrič slušateljem obelodanil vse vidike morskih raziskav, s katerimi se ukvarjajo sodelavci Morske biološke postaje Piran v okviru skupine za biodiverziteto. Vodja Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na NIB, doc. dr. Meta Virant-Doberlet pa je podrobno predstavila pet obrazov biodiverzitete, s katerim se ukvarjajo raziskovalci v njeni skupini.

Pet obrazov ponazarja raziskave različnih vidikov biodiverzitete od oglašanja škržatov, raziskovanja ptičjih združb, spremljanja različnih vrst sladkovodnih rakov, popisovanja redkih vrst hroščev ter inventarizacije jamskih okolij. Dr. Meta Virat-Doberlet je v posebni predstavitvi predstavila tudi novi projekt, ki so ga pridobili na oddelku iz serije LIFE o raziskovanju biodiverzitete, avtorja sodelavca NIB dr. Davorina Tometa, ki na posrečen način prikaže sosledje čudovitih in tehnično dovršenih fotografij o slovenski biodiverziteti ob spremljavi znanega Griegovega Jutra. Zadnji prispevek je bila predstavitev večkrat nagrajenega dokumentarnega filma Cirila Mlinarja Cica iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije v angleškem jeziku z naslovom »Proteus hunters«. Svoj pečat k dogodku so z venčkom slovenskih pesmi prispevali pevci Biološkega okteta.

Udeleženci so še nekaj časa vztrajali ob manjši pogostitvi in izmenjavi mnenj. Srečanje strokovnjakov, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo s proučevanjem biotske raznovrstnosti je zelo pomembno, saj je možno na ta način spoznati vse vidike raziskovanja, ki jih Nacionalni inštitut za biologijo, kot eden izmed največjih slovenskih raziskovalnih inštitutov na področju naravoslovja, izvaja v Sloveniji.

Vnovič se je potrdilo dejstvo, da so raziskave biodiverzitete še vedno izjemno pomembne ali skoraj esencialne in v mnogočem ključne za razumevanje osnovnih ekoloških in bioloških procesov.

Prof. dr. Lovrenc Lipej


Povezave:

Predstavitev knjige >>
Raziskovanje >>


Prof. dr. Tamara Lah Turnšek Direktorica NIB