Slavnostna podelitev nagrad in priznanj Miroslava Zeia in naziva častni član Nacionalnega inštituta za biologijo

09 nov
Slavnostna podelitev nagrad in priznanj Miroslava Zeia in naziva častni član Nacionalnega inštituta za biologijo

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInNatisni

Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je ob 57. letnici obstoja že osmič podelil nagrade in priznanja Nacionalnega inštituta za biologijo, poimenovana po prof. dr. Miroslavu Zeiu, ki je bil eden njegovih ustanoviteljev. Nagrade Miroslava Zeia so bile podeljene posameznikom za njihove izjemne dosežke na področju osnovnih in uporabnih raziskav ved o življenju ter uresničevanja vizij in poslanstva NIB. Slavnostni dogodek je potekal sredo 8. 11. 2017, v Biološkem središču na Večni poti 111 v Ljubljani. Zbrane goste je slavnostno nagovoril predsednik Državnega zbora RS, dr. Milan Brglez. Govor predsednika je objavljen na spletni strani Državnega zbora RS - klik.


Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2017 je prejela prof. dr. Tamara Lah Turnšek, vrhunska in mednarodno uveljavljena znanstvenica ter dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je s svojim predanim delom in vztrajnostjo zgradila inštitut do sedanjih razsežnosti in ponesla njegov sloves v svet.

Priznanje Častni član Nacionalnega inštituta za biologijo je prejel prof. dr. Tom Turk. Ta laskavi naziv Nacionalni inštitut za biologijo podeljuje raziskovalcem, ki niso zaposleni na NIB, vendar z dolgoletnim delom bistveno prispevajo k ugledu in znanstveni odličnosti NIBa.

Nagrado za izjemno doktorsko delo na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo so prejeli dr. Martin Vodopivec, dr. Jernej Pavšič in dr. Denis Kutnjak.


Obrazložitev za nagrajence:

Veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2017 je prejela prof. dr. Tamara Lah Turnšek.

Prof. dr. Tamara Lah Turnšek je redna profesorica za biokemijo in molekularno biologijo na Univerzi v Ljubljani in znanstvena svetnica na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Bogato znanstveno kariero je začela na Inštitutu Jožef Stefan, velik del svojih znanstvenih in strokovnih izkušenj pa je pridobila v tujini: na Oddelku za biokemijo Univerze Newcastle upon Tyne, v Veliki Britaniji; in v ZDA na Oddelku za farmakologijo Medicinske fakultete na Univerzi Wayne State v Detroitu ter  kot gostujoča profesorica in tudi vodja Laboratorija za raziskave metastaziranja na Medicinskem centru Albert Einstein v Philadelphiji.

Osrednje raziskovalno področje profesorice Lah Turnšek je študij vloge proteaz in njihovih inhibitorjev v različnih fizioloških in patoloških stanjih, posebej pri raku dojke in pljuč ter pri možganskih tumorjih, zlasti gliomih. Ne zanima je le razumevanje njihove vloge ampak predvsem možnosti uporabe teh novih znanj v klinični praksi pri diagnostiki, napovedovanju napredovanja ter kot tarče za zdravljenje raka. Kasneje je svoje raziskave razširila v proučevanje kompleksne vloge mikrookolja tumorjev, tako na njihov razvoj in napredovanje, kot tudi na odzive na zdravljenje. V zadnjem času se ukvarja predvsem z raziskavami celičnih interakcij in z rakom povezanih matičnih celic na ravni transkriptomike in proteomike ob uporabi pristopov sistemske biologije.

Znanstvena bibliografija profesorice Lah Turnšek obsega več kot 700 enot, od tega je 160 izvirnih znanstvenih in preglednih člankov s skupaj več kot 3600 čistih citatov s H-indeksom 38.

Profesorica Lah Turnšek je ob prihodu na NIB leta 1996 ustanovila Oddelek za genetsko toksikologijo raka, ki ga je nekaj let tudi vodila, še danes pa je vodja programa te skupine »Ekotoksikologija, toksikogenomika in biologija raka«. Bila je tudi vodja mnogih nacionalnih raziskovalno razvojnih projektov, kot tudi bilateralnih in mednarodnih.

Vsa leta je zelo aktivna na pedagoškem področju. Kot redna profesorica za biokemijo in molekularno biologijo je nosilka in predavateljica predmetov s področja biologije in biokemije raka na drugi stopnji Bolonjskega študija ter na podiplomskem študiju različnih fakultet Univerze v Ljubljani ter na Mednarodni podiplomski šoli IJS. Kot vabljena predavateljica je predavala na tujih univerzah, če omenim le dve: bila je “Častna gostujoča predavateljica SPINOZA” na Akademskem Medicinskem Centru Univerze v Amsterdamu, na Univerzi v Sao Paolu pa je izvedla sklop predavanj za doktorske študente biokemije. Bila je mentorica 15 doktorandom ter številnim magistrantom in diplomantom.

Bila je tudi med organizatorji osmih mednarodnih Konferenc o eksperimentalni in translacijski onkologiji – CETO, ki so posvečene raziskavam in zdravljenju raka; zadnji leta 2017 je tudi predsedovala. Te konference imajo poleg znanstvenega tudi pomemben družbeno ekonomski pomen, saj omogočajo stik med raziskovalci in zdravniki in s tem doprinašajo k hitrejšemu prehodu temeljnih laboratorijskih raziskav do bolnikove postelje.

Profesorica Lah Turnšek je vseskozi aktivno navzoča v javnem prostoru in se aktivno udejstvuje v nacionalni in mednarodni znanstveni politiki ter s tem bistveno prispevala k ugledu in  razumevanju naravoslovnih znanosti, ne le v strokovni, temveč tudi v laični javnosti. Med leti 2000 in 2008 je predsedovala Komisiji za ženske v znanosti in delovala kot aktivna članica EU Helsinške skupine za ženske v znanosti. Vsa leta je bila aktivna članica združenja direktorjev KORIS. Od leta 2014 je članica Inženirske Akademije Slovenija. V sedanjem mandatnem je predsednica Sveta za znanost RS in predsednica Odbora Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje.

 Kot direktorica prof. Lah Turnšek že dobrih 20 let zelo uspešno vodi Nacionalni inštitut za biologijo in ima nedvomne zasluge, da je ta danes v Sloveniji tretji največji inštitut na področju naravoslovnih znanosti in prvi na področju biologije. K uspešnemu vodenju so pripomogle njene managerske sposobnosti, kot tudi dosledno zavzemanje za znanstveno odličnost. Med njenimi pomembnejšimi dosežki je zagotovo razširitev Morske biološke postaje v moderno opremljeno infrastrukturo ob piranski obali v letu 2006.

Njen bogat življenjepis je dostopen na povezavi: http://www.nib.si/component/directory/?view=details&id=43&Itemid=12


Priznanje Častni član Nacionalnega inštituta za biologijo je prejel prof. dr. Tom Turk.

Prof. dr. Tom Turk je vrhunski raziskovalec bioaktivnih snovi iz morskih organizmov. Vendar

če lahko ožjo znanstveno dejavnost pripišemo raziskavam biokemičnih procesov, sta njegovi širši strokovno-interesni polji nedvomno biologija in ekologija morja. Njegov prispevek k poznavanju morske biodiverzitete slovenskega in Jadranskega morja je izjemen. S tega vidika ga lahko smatramo za pionirja na področju raziskovanja polžev zaškrgarjev v Jadranskem morju. Profesor Turk je poleg tega tudi odličen poznavalec jadranske in sredozemske favne in to védenje je okronal z objavo dveh obsežnih knjig »Živalski svet Jadranskega morja« in »Pod gladino Mediterana«.

Prof. Turk posveča velik pomen tudi popularizaciji znanosti in varstva narave. Kot član uredniških odborov aktivno sodeluje v revijah kot sta National Geographic Junior in National Geographic Slovenija. Njegov angažma pri popularizaciji življenja v morju je razviden v še dveh avtorskih delih, ki imata umetniški pridih in sicer »Ambasadorji morja« in »Piran, kjer si podata roko morje in mesto«. Njegova prizadevanja so bila nagrajena tudi s prejemom Priznanja Slovenske znanstvene fundacije Prometej Znanosti za leto 2006. Navdušen potapljač in vrhunski podvodni fotograf je za svoje delo na področju podvodne fotografije dobil bronasto plaketo Slovenske potapljaške zveze.

V soavtorstvu je napisal več univerzitetnih in srednješolskih učbenikov. Enega izmed slednjih je združenje evropskih založnikov šolske literature na tekmovanju za najboljši učbenik leta 2012 nagradilo z bronasto medaljo na Frankfurtskem knjižnem sejmu.

Prof. Turk je bil v sklopu svoje univerzitetne kariere večletni predstojnik Katedre za biokemijo na Oddelku za biologijo, Biotehniške fakultete, več mandatov prodekan za področje biologije na Biotehniški fakulteti ter  član senata in Upravnega odbora Biotehniške fakultete. Pri opravljanju vseh teh funkcij se je vseskozi zavedal pomembnosti dobrega sodelovanja med Biotehniško fakulteto in NIBom in ga promoviral. Kot prodekan za biologijo se je v vseh mandatih zavzemal za tvorno sodelovanje med Oddelkom za biologijo in NIBom, tudi takrat ko so bili interesi obeh organizacij do neke mere različni. Njegov moto, da je za biologijo kot stroko, kljub nekaterim različnim pogledom med čistimi raziskovalci in pedagoškimi delavci, izredno pomembno sodelovanje med obema inštitucijama, se je odrazil v skupnih projektih, številnih diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah ter vključevanju raziskovalcev NIBa v pedagoški proces na UL.


Nagrado za izjemno doktorsko delo na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo so prejeli dr. Martin Vodopivec, dr. Jernej Pavšič in dr. Denis Kutnjak.

Letošnji izbor najboljšega doktorskega dela je bil zelo težak, saj smo se morali odločiti med res odličnimi doktorskimi nalogami. Komisija se je tako odločila, da v skladu s pravilnikom o nagradah letos podeli tri nagrade za izjemno doktorsko delo in sicer Martinu Vodopivcu, Jerneju Pavšiču in Denisu Kutnjaku. Vsi trije so iz svojih doktoratov že objavili po 3 oz. 4 znanstvene članke z visokim dejavnikom vpliva, ki so bili že velikokrat citirani ali celo omenjeni kot izjemno pomembni v revijah, ki poročajo o najnovejših znanstvenih odkritjih. Poleg teh člankov, vključenih v doktorske naloge, so vsi trije tudi soavtorji več drugih znanstvenih objav z dejavnikom vpliva in visoko citiranostjo.

 

Na prireditvi so prejeli priznanja Nacionalnega inštituta za biologijo tudi vsi mladi sodelavci NIB, ki so v obdobju od 1. oktobra 2016 do 30. septembra 2017 pridobili doktorske nazive – to so:

Dr. Marko Chersicola
Dr. Gašper Korinšek
Dr. Denis Kutnjak
Dr. Jernej Pavšič
Dr. Martin Vodopivec