Sporočilo za medije

PREDSTAVNIKI RAZISKOVALNIH INŠTITUTOV IN UNIVERZ NE PODPIRAJO PREDLOGA ZAKONA O RAZISKOVALNO-RAZVOJNI DEJAVNOSTI

Ljubljana, 30. november 2017 – Direktorji Instituta »Jožef Stefan, Kemijskega inštituta in Nacionalnega inštituta za biologijo, rektorja Univerz v Ljubljani in v Novi Gorici ter predsednik IAS so na današnji novinarski konferenci predstavili svoje nestrinjanje s predlogom Zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti (ZRRD). Skupno stališče je, da zakon znanstvenega razvoja in raziskovanja ne obravnava v kontekstu celovitega inovacijskega sistema,  zmanjšuje avtonomnost raziskovalnih organizacij, predvideva prehod s financiranja programov raziskovalnih skupin na institucionalno financiranje in ne naslavlja investicij v raziskovalno infrastrukturo.

Direktor Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Jadran Lenarčič je poudaril, da »med državami Evropske unije v zadnjih letih največji napredek glede vlaganja v znanost beleži Avstrija: leta 2009 je v raziskave in razvoj vložila dvakrat več sredstev kot Slovenija, leta 2015 že petkrat več. In primerjava Slovenije z drugimi državami je podobna. Med državami, ki namenjajo pozornost znanosti in razvoju, Slovenija skupaj z Madžarsko sodi med tiste, ki sredstva za znanost najbolj krčijo. In če bo z dosedanjim trendom nadaljevala, bomo leta 2018 dosegli nivo iz leta 2009?! Na slabšem oz. tam nekje bomo, kot smo bili na začetku.«

Glede predloga zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti je prof. Lenarčič mnenja, da zakon ni umeščen v celovit inovacijski sistem. »Zakon ne odgovarja na ključna vprašanja znanosti in ne nadaljuje kontinuitete s prejšnjim zakonom. Zdajšnji predlog zakona ukinja financiranje programskih skupin in financiranje po novem prenaša na institucije: od raziskovalcev torej na direktorje, ki imajo lahko povsem drugačne prioritete. To ni v dobro znanosti in po moje je to sistemska napaka.« Prof. Lenarčič opozarja tudi na spremembo glede imenovanja direktorja; prej so jih  imenovali upravni odbori, od zdaj naj bi jih vlada. »Problematično je tudi to, da nikjer v zakonu ni besede o avtonomnosti?! Avtonomnost raziskovanja je vendarle osnova sodobne družbe.« Prof. Lenarčič je menja, da je pri pripravi predloga zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti vlada znanost izločila iz razprave zato, da ima sama denar, s katerim lahko strateško vodi znanost v Sloveniji. »V predlogu zakona tako ni več inovacij in nihče več ne ve, kdo za to odgovarja. Univerza sploh ni omenjena v zakonu. Problem je tudi definicija javne službe, pa fleksibilnosti plač. To so prepomembne stvari in o vsem bi bilo potrebno še veliko razpravljati« Hkrati pa opozarja, da pri pripravi predloga niso sodelovala niti telesa, ki so bila za to predvidena: »Sam sem sicer član delovne skupine za pripravo zakona, ki pa ni niti enkrat ni razpravljala.«  

Prof. dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, je tokrat svoje stališče predstavila tudi kot  predsednica Sveta za znanost in tehnologijo. V celoti se je strinjala s prof. Lenarčičem. »Svet za znanost in tehnologijo je pripravil izhodišča za zakon februarja letos, vendar zadnji predlog zakona niti slučajno ne izhaja iz teh izhodišč. Naš predlog je bil, da se združita dva zakona, zakon o visokem šolstvu in zakon o raziskovalno-razvojni dejavnosti. Z resornim ministrstvom smo se  dogovarjali za konsenz, vendar se ni nič zgodilo. In tako sem tudi jaz, kot ostali kolegi, šele novembra iz medijev zvedela za predlog. Tudi meni se zdi najbolj pomembno, da je povsem izpadla inovacijska dejavnost; poglavij 4., 5., 6 iz RISa sploh ni, kar ruši koncept te resolucije.« Zanimivo je tudi, da naj bi bil v novem zakonu Svet za znanost in tehnologijo celo ukinjen, ustanovil naj bi se svet razvojnih ministrov. »Ne vemo, kdo so ti ministri, po kakšnem ključu bodo izbrani; to ni nikjer napisano. Tako kot v veliko drugih členih, kjer podrobnosti niso določene.« Prav tako pa prof. Turnškovo moti popolna izpustitev avtonomije in definicija javne službe.

Tudi direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh je pritrdil mnenju direktorjev IJS in NIB. »Za predlog zakona ni bilo nobene javne razprave, vsebina je preresna in seveda kliče po tehtnejši obravnavi. Tudi mene moti, da spušča avtonomijo javno-raziskovalnih zavodov, prav tako ne omenja posebnosti ustanov in financiranja. Tudi vprašanje evalvacije tako programskih skupin kot institucionalna je omenjena le bežno, je pa ključna za to, da se v znanosti podpira odličnost.«

Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič je o predlogu zakona dejal, da gre za tekst, v katerem težko najde vlogo in pomen univerze. »Seveda se težko strinjamo s takim predlogom. Absolutno si na univerzi želimo enakovredni status z inštituti. Se pa strinjamo glede pomislekov spremembe financiranja, težave ob prehodu s programskega na institucionalno bi bile velike.. Glavno sporočilo univerze je, da si želimo zakon o univerzi. In pozivam k sodelovanju, vse inštitute in izobraževalne ustanove, da visokošolske in raziskovalne zavode enako pojmujemo.«  Ob tem je prof. Papič še dodal, da bi po lanskem zakonu z novim konceptom rasti  morali priti do 1 % BDP: »Danes je znanost na 0,6 % BDP, leta 2018 pa naj bi bila celo na 0,55 %.«

Zelo konkreten je bil rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Danilo Zavrtanik: »Pisci zakona na žalost ne vedo, kako znanost deluje, teksti nastajajo v zaprtih krogih med uradniki, šele potem pozovejo javnost, da doda spremembe. Tokrat pa naših sprememb  sploh niso upoštevali, navzven pa govorijo, da se mi strinjamo. Ministrica je za ta zakon porabila mogoče 20 minut svojega življenja; veste,  včasih smo skupaj sedeli tudi po 12 ur in razpravljali, zdaj ni nič od tega.«

Predsednik Znanstvenega sveta Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Dragan Mihailović je poudaril, da »zakon ne naslavlja problemov slovenske znanosti, ki tone. In očitno smo soočeni z državnim aparatom, ki ne razume, čemu potrebujemo razumevanje znanosti.«

Tudi predsednik Inženirske akademije Slovenije prof. dr. Stane Pejovnik se je z vsem povedanim strinjal, opozoril pa je na dve stvari. Prva je, da je potrebno spremeniti zakon o zavodih, druga pa ta, »da bi morali narediti simulacijo, kaj se bo zgodilo, če bi vpeljali npr. spremembo financiranja v institucionalno. Ta zakon pa vse prepušča ARRS in ministru. Tako bo šele kasneje, po izvedbi, znano, kaj ta zakon prinaša.« Prof. Pejovnik je posebej izpostavil tudi  40. člen predloga zakona, ki vodi v etatizacijo in mikroregulacijo javno-raziskovalnih zavodov. »IAS ostro protestira proti temu, saj ima osnovo v  RIS 2020,  v resnici pa polovico te vsebine izpusti. Dejstvo je, da se ta resolucija ne izvaja. Za nas to pomeni le dve možnosti: ali je treba resolucijo popraviti ali pa jo pač upoštevati.«

Predlog vseh udeleženih je bil enoten: naj se zakon vrne nazaj in naj delovna skupina besedilo sestavi v sodelovanju z raziskovalno sfero.