SPOROČILO ZA MEDIJE - Povezovanje znanosti s kulturo

09 feb
SPOROČILO ZA MEDIJE - Povezovanje znanosti s kulturo

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInNatisni


SPOROČILO ZA MEDIJE 

POVEZOVANJE ZNANOSTI S KULTURO

-
Predstavitev znanstvene monografije »Polži zaškrgarji slovenskega morja«

avtorjev prof. dr. Lovrenca Lipeja,

mag. Domna Trkova in

dr. Boruta Mavriča

ter obeležje 40. obletnice Biološkega okteta.



Nacionalni inštitut za biologijo je, dan pred slovenskim kulturnim praznikom, 7. 2. 2018, ob 14.00 v predavalnici B5 Biološkega središča, Večna pot 111, 1000 Ljubljana, pripravil dogodek, ki je bil prikaz, kako dobro se lahko znanost povezuje s kulturo. Avtorji, prof. dr. Lovrenc Lipej, mag. Domen Trkov in dr. Borut Mavrič, so predstavili znanstveno monografijo z naslovom »Polži zaškrgarji slovenskega morja«. Obenem pa je bila na prireditvi obeležena tudi 40. obletnica udejstvovanja Biološkega okteta.

 
V uvodnem nagovoru sta izr. prof. dr. Patricija Mozetič in izr. prof. dr. Matjaž Kuntner spregovorila o namenu in pomenu znanstvenih monografij, tako za znanstveno sfero kot tudi za širšo javnost ter poudarila potrebo po tovrstni literaturi. 

Knjigo - »Polži zaškrgarji slovenskega morja« - in njeno vsebino je predstavil eden od avtorjev, prof. dr. Lovrenc Lipej. Navedeno delo, ki je izšlo v januarju 2018, obravnava malo preučevano temo, biologijo in ekologijo polžev zaškrgarjev. V morju lahko namreč najdemo neverjetno bogastvo polžev, tudi takih, ki so brez hišice ali pa je ta v obliki notranjih lupinic. Take polže združujemo v skupino polžev zaškrgarjev. Za večino teh je značilna izredna barvitost ter nenavadne oblike, kar pritegne mnoge podvodne fotografe. Njihova posebnost so tudi posebne spojine, ki jih izločajo, bioaktivne substance, ki so bile včasih uporabljene kot strupi, danes pa so zelo zanimive za farmacevtsko industrijo. 

Doslej je bilo v slovenskem morju ugotovljenih kar 141 vrst, ki so v monografiji predstavljene na več kot 480 fotografijah, 151 zemljevidih, 142 razpredelnicah in 51 avtorskih ilustracijah.

Pričujoča publikacija je sicer znanstvena monografija, a avtorji menijo, da je kljub temu uporabna širšemu krogu uporabnikov, saj omogoča prepoznavo polžev zaškrgarjev, s katerimi se bodo imeli priložnost srečati na potopih ali v obrežnem pasu. Nad njo bodo navdušeni tako biologi, študenti biologije in naravoslovnih ved, podvodni fotografi in potapljači ter vsi tisti, ki jih zanima morska biodiverziteta. Večina podatkov v knjigi je plod načrtnega in dolgotrajnega raziskovanja te nenavadne skupine morskih polžev. Posebno bogastvo knjige so fotografije.

Predstavitvi knjige je sledilo obeležje 40. obletnice Biološkega okteta. Prof. dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, je Marjani Hönigsfeld Adamič, umetniški vodji okteta, podelila častno priznanje za predano in uspešno sodelovanje ter povezovanje znanosti s kulturo. Nastop v Festivalni dvorani na obletnici slovenske biologije pred 40 leti se šteje za ustanovitev Biološkega okteta. Kvartet fantov, ki je tam pred leti prvič zapel, je še vedno del skupine in za zaključek so zapeli prav tisto pesem kot takrat – narodno, Vrtec ogradila bom.  



Za dodatne informacije smo vam na voljo:

katja.ploj@nib.si;
lovrenc.lipej@nib.si;
borut.mavric@nib.si;
domen.trkov@nib.si