Najvišje odlikovanje brazilske države tujemu državljanu, Častni red Rio Branco Federativne republike Brazilije je prejela prof. dr. Tamara Lah Turnšek, znanstvena svetnica in nekdanja direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo.

Predsednik Federativne republike Brazilije Michel Temer, veliki mojster reda Rio Branco, je prof. dr. Tamaro Lah Turnšek, znanstveno svetnico in nekdanjo direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo, sprejel v častni red z dekretom z dne 18. aprila 2018 in ji v potrditev izdal diplomo s pečatom reda.

Dne 7. 9. 2018, na dan 196. obletnice razglasitve neodvisnosti Brazilije in 129. letnice razglasitve republike, je Njegova ekscelenca veleposlanik Federativne republike Brazilije v Sloveniji Renato Mosca de Souza prof. dr. Tamari Lah Turnšek podelil odlikovanje častni red Rio Branco. Gre za najvišje možno odlikovanje brazilske države tujemu državljanu, ki ga podelijo uglednim osebnostim, ki so pomembno prispevale h krepitvi mednarodnega sodelovanja in prijateljstva med državama.

Priznanje prof. dr. Tamari Lah Turnšek priznava izjemno delo, ki ga je opravila v zadnjih desetletjih v korist znanstvenega sodelovanja, zavedajoč se pomena spodbujanja izobraževanja, znanosti in tehnologije.

 

Nagovor prof. dr. Tamare Lah Turnšek:

»Njegova ekscelenca Mosca de Souza, prisotne ekselenece, gospe in gospodje!

Izredno sem počaščena in nadvse vesela ob prejemu nagrade častnega reda Rio Branco, ki nagrajuje moja prizadevanja, predvsem na področju znanstvenega in tudi splošnega sodelovanja med Slovenijo in Brazilijo.

Že v zgodnji mladosti, v časih, ko v naši deželi še nismo mogli s tako lahkoto potovati v svetu kot danes, sem sanjarila predvsem o “skrivnostni” Južni Ameriki, katere srce je Brazilija. Prebirala sem zapise o kulturah njenih najstarejših prebivalcev, bila očarana nad nepopisno lepoto in biološko raznolikostjo narave, slikovit in impresiven pa je tudi njen razvoj kulture skozi stoletja. Kasneje sem bila in sem seveda tudi danes, navdušena nad tehnološkimi in znanstvenimi dosežki brazilskih raziskovalcev. 

To vse so bili razlogi, da so bili prvi stiki z brazilskimi znanstveniki na mednarodnih kongresih tako plodni. Kaj hitro smo našli skupen jezik, skupna področja raziskav, ki so jim sledili prvi medsebojni obiski. Imela sem srečo, da sem spoznala nekaj zelo uglednih kolegov, predvsem na univerzah v Rio de Janeiru in Sao Paolu, s katerimi tesno sodelujem še danes.

Naj ob tem seveda povem, da priznanje za moja prizadevanja za znanstveno sodelovanje ne gre le meni, ampak tudi mojim kolegom na Nacionalnem inštitutu za biologijo, in sicer s področij morske biologije, kmetijstva in biodiverzitete, prof. dr. Alenki Malej, prof. dr. Andreju Čoklu in prof. dr. Antonu Branclju. Nedvomno pa ima največ zaslug za to priznanje in razcvet sodelovanja toksikolog prof. dr. Bojan Sedmak, ki je organiziral prvo strateško srečanje med raziskovalci iz Brazilije in Slovenije leta 2010 in je potekalo na Morski biološki postaji v Piranu, Nacionalnega inštituta za biologijo. Prof. dr. Sedmak je tudi pripravil prvi formalni memorandum tega sodelovanja in si prizadeval za vzpostavitev vrste bilateralnih sporazumov o sodelovanju med različnimi univerzami v Braziliji, ki so sledili. Skupno raziskovalno in pedagoško delo sta do neke mere podpirali agenciji za raziskovalno dejavnost v obeh državah, za kar smo si še posebej prizadevali. Ta podpora je danes žal zamrla, zato upam, da bo priznanje Rio Branco vzpodbudilo nov val državne podpore skupnim raziskavam in izmenjavam raziskovalcev ter študentov.

Nadalje, naj se iskreno zahvalim Njegovi ekscelenci Renatu Mosca de Souzi za njegova prizadevanja. Ne le za znanstveno, ampak tudi za gospodarsko sodelovanje med obema državama.

Nazadnje pa gre moja zahvala tudi diplomaciji države Bazilije, ki priznava pomen znanstvene diplomacije in s tem najvišjim priznanjem sporoča, da razume velik pomen znanosti za družbeni razvoj in povezovanje držav.

Ob tem in prav zato izražam globoko sožalje ob izgubi znanstvenega in kulturnozgodovinskega bogastva v požaru Nacionalnega muzeja v Riu de Janeiru, kjer so med drugim zgorele tudi neprecenljive biološke zbirke.«