Kot je poročal časnik Delo, je v začetku tega tedna iz ZDA prišla vesela novica, da je ekipa študentov Univerze v Ljubljani v nedeljo, 9. novembra na mednarodnem tekmovanju raziskovalnih projektov (iGEM) na prestižni univerzi MIT v Cambridgeu zlahka opravila s konkurenco najuglednejših univerz z osvojitvijo prvega mesta v generalni razvrstitvi, ob tem pa dosegla tudi prvo mesto na področju zdravja in medicine.

Raziskovalna skupina študentov se je pod vodstvom mentorjev s Kemijskega inštituta ter ljubljanske univerze lotila izdelave cepiva proti bakteriji, ki povzroča raka na želodcu in tankem črevesju. Med 84 sodelujočimi ekipami je bila večina iz ZDA, 21 iz Evrope, ter ekipe iz Kanade, Azije, Avstralije in Latinske Amerike. V finale se je uvrstilo 6 ekip, poleg slovenske ekipe še Harvard, Caltech, UC Berkeley, Freiburg in tajvanska univerza NYMU.

Po finalnem nastopu so sodniki iz najuglednejših svetovnih univerz ter biotehnoloških in farmacevtskih podjetij izbrali najboljše projekte. Prvo mesto je osvojila Slovenija, drugo Freiburg ter tretje Caltech. Slovenska ekipa je veliko nagrado osvojila že pred dvema letoma, medtem ko je bila lani prva na področju medicine.

Slovenska ekipa ima med vsemi daleč največje uspehe, saj se je v treh dosedanjih nastopih vedno uvrstila med finaliste. V slovenski ekipi so tokrat bili: Vid Kočar, Katja Kolar, Jan Lonzarić (študenti biokemije, FKKT), Eva Čeh, Anže Smole (študenta biotehnologije, BF), Jerneja Mori (študentka mikrobiologije, BF) in Ana Lasič (študentka medicine, MF) ter mentorji dr. Mojca Benčina, Monika Ciglič, Karolina Ivičak, Nina Pirher (Kemijski inštitut), prof. dr. Simon Horvat (BF) in vodja ekipe prof. dr. Roman Jerala (Kemijski inštitut ter FKKT).

Na tekmovanju iGEM sodelujejo študentske ekipe, ki čez poletje pripravijo ter izvedejo raziskovalni projekt s področja sintezne biologije. Raziskovalni projekt slovenske ekipe je bil namenjen pripravi visokotehnološkega cepiva proti bakteriji Helicobacter pylori. Ta bakterija naseli želodčno sluznico, kjer povzroča nastanek želodčne razjede in je med poglavitnimi povzročitelji raka na dvanajstniku in želodcu; v Sloveniji vsako leto zaradi raka na želodcu zboli okrog 500 ljudi. Okužbo se lahko pozdravi z dolgotrajno kombinirano terapijo z antibiotiki, vendar ta ne prepreči ponovne okužbe.

Najprimernejše zdravilo bi bilo cepivo, vendar ga danes še ne poznamo.Ljubljanski študenti pa so se s pomočjo sodelavcev Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter Onkološkega inštituta Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani lotili prav tega. »Zdaj lahko pokažemo dejansko tvorbo protiteles proti cepivu v organizmu in prepoznavanje bakterij«, so navdušeni študenti.

Vodja projekta prof. dr. Jerala iz Laboratorija za biotehnologijo in Kemijskega inštituta ter Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo pa opozarja, da bo potrebnih še precej testiranj, preden lahko računamo na terapevtsko uporabo cepiva, vendar so rezultati projekta odlična popotnica za nadaljnji razvoj. Na podlagi rezultatov projekta so na Kemijskem inštitutu že vložili dve patenti prijavi za pripravo cepiva. G. P.