Več kot polovica Evropejcev danes redno uporablja internet, 80 % jih ima širokopasovne priključke, 60 % javnih storitev v EU pa je v celoti dostopnih na spletu. Dve tretjini šol in polovica zdravnikov uporabljajo hitre internetne priključke, kar je posledica hitrega širjenja širokopasovne tehnologije v Evropi. To so ugotovitve poročila Komisije o dosedanjih rezultatih digitalno usmerjene strategije i2010 („evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje“). Ta strategija, sprejeta leta 2005, je prinesla trdno odločenost, da se spodbuja informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) na ravni EU in tudi na ravni posameznih držav.

Od leta 2007 vse države članice štejejo razvoj na področju IKT za enega glavnih dosežkov v svojih programih strukturnih reform. Hkrati so ustanove EU spodbujale nastajanje enotnega trga za spletne storitve in povečevale financiranje raziskav. Enotni trg za telekomunikacijske storitve, ki bi spodbujal čezmejno zagotavljanje komunikacijskih storitev, pa še vedno nastaja. „Dobrodošla sprememba politične usmeritve je, da danes vseh 27 držav članic EU v svojih nacionalnih politikah spodbuja IKT, glavno gonilno silo evropske rasti. To pomaga mednarodni konkurenčnosti Evrope in posodablja vsakdanje življenje Evropejcev,“ je dejala Viviane Reding, komisarka EU za informacijsko družbo in medije.
"Države EU si morajo bolj prizadevati za premositev komunikacijskih nasprotij"

„Še posebej dobra novica je, da ima danes 77 % podjetij, 67 % šol in 48 % zdravnikov iz EU dostop do hitrih širokopasovnih povezav. Vendar nekateri deli EU še vedno zaostajajo in njihova povezanost ni takšna, kot bi lahko bila. Vse države EU si morajo zato bolj prizadevati, da premostijo ta nasprotja in da okrepijo storitve čezmejne komunikacije in storitve, ki dosežejo tudi podeželska in odmaknjena območja.“ Kot kaže današnje poročilo, začenja evropska strategija na področju politike IKT „i2010 – evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje“ (IP/05/643), ki je sprožila nove pobude EU glede zakonske ureditve, raziskav in javno-zasebnega partnerstva, dajati rezultate. EU, ki ima največji razviti potrošniški trg na svetu in prek 100 milijonov širokopasovnih internetnih priključkov, je tako na dobri poti, da izkoristi gospodarske možnosti, ki jih ponuja IKT.

Leta 2007 je internet v EU pritegnil približno 40 milijonov novih rednih uporabnikov (zdaj jih je skupno 250 milijonov). V zadnjih petih letih je imela tehnologija IKT velik vpliv na javne storitve, zlasti prek zagotavljanja spletnega dostopa izobraževalnih in zdravstvenih storitev: več kot 96 % evropskih šol je zdaj priključenih na internet; dve tretjini jih ima širokopasovne priključke, ki jih leta 2001 ni imela skoraj nobena. Na področju zdravstva danes 57 % zdravnikov elektronsko pošilja ali sprejema podatke o pacientih (leta 2002 jih je bilo le 17 %), 46 % pa jih na ta način prejema rezultate preiskav iz laboratorijev (11 % leta 2002). Leta 2007 je imelo 77 % podjetij EU širokopasovne priključke (leta 2005 le 62 %), 77 % pa jih uporablja internet za poslovanje z bankami (leta 2005 je bilo takih le 70 %).
Ključni izivi za obdobje 2008-2010

Poročilo Komisije obravnava ključne izzive za obdobje 2008–2010:

• Čeprav je sektor IKT v EU zelo raziskovalno intenziven, z ravnmi, ki presegajo raven ZDA na Švedskem (18 %), Finskem (17 %) in Danskem (11 %), pa znašajo te ravni na Slovaškem, v Latviji in na Poljskem še vedno manj kot 1 %. S strani EU financirane skupne tehnološke pobude na področju nanoelektronike in vgrajenih sistemov (IP/08/284, IP/08/283), e-zdravja (IP/08/12) in tveganega visokotehnološkega razvoja (IP/07/1931) se bodo začele leta 2008, da še povečajo učinkovitost raziskovalnih dejavnosti. Skoraj 40 % Evropejcev sploh ne uporablja interneta; ta delež se od države do države spreminja in znaša 69 % v Romuniji, 65 % v Bolgariji, 62 % v Grčiji in 13 % na Danskem in Nizozemskem. Za spodbuditev uporabe novih spletnih tehnologij bo Komisija pozneje v letu 2008 objavila Vodnik po digitalnih pravicah in obveznosti uporabnikov v EU (Guide to EU Users' Digital Rights and Obligations).

• V nekaterih državah – v Avstriji, Češki republiki, na Malti in na Portugalskem – se 100 % temeljnih javnih storitev za podjetja lahko v celoti izvaja na spletu, v nekaterih drugih državah pa so ti odstotni deleži veliko manjši (v Bolgariji 15 %, na Poljskem 25 %, v Latviji 30 %). Maja bo Komisija zato sprožila obsežne projekte za podporo vseevropskih javnih storitev, kot so čezmejne storitve na področju elektronske identitete oziroma elektronskega podpisa.

Ozadje

V EU se za IKT namenja 26 % raziskovalnih prizadevanj, 20 % podjetniških naložb in skoraj 50 % vse rasti produktivnosti. Tokratno poročilo Komisije opisuje napredek v EU in v vsaki državi članici ter navaja predloge za nadaljnje povečevanje konkurenčnosti in hitrosti uvajanja IKT. Nedavno poročilo Komisije o enotnem trgu telekomunikacij (IP/08/460) je vsebovalo ugotovitev, da je 8 držav EU pred ZDA glede uvajanja širokopasovne tehnologije, leto 2007 pa je bilo z vsoto, ki je presegala 50 milijard EUR, peto zaporedno leto povečevanja naložb v telekomunikacijski sektor v EU.